|
Kamninsko podlago večinoma predstavlja [[lapor]], na katerem se je razvila [[Prst (pedologija)|prst]], ki je skupaj z ugodnim [[podnebje]]m primerna za rast [[vinska trta|vinske trte]]. Haloze so tako danes poznane po kakovostnem [[vino|vinu]], čeprav je [[vinarstvo]] nekdaj prinašalo le skromen dobiček. Vinorodna območja se nahajajo na vzhodnem delu Haloz, kjer vinogradi pokrivajo približno desetino površin, medtem ko je zahodni del Haloz predvsem gozdnat, saj gozdovi pokrivajo okoli polovico celotnega območja, vinogradi pa le odstotek površin. Meja med obema deloma je dolina potoka Peklača, vendar se razlike vztrajno manjšajo zaradi zaraščanja vinogradov na vzhodnem delu.<ref name="V616"/>
== Površje in vodovjePP ==
[[Slika:PtujskaGora1.jpg|thumb|right|300px|[[Ptujska Gora]] kot primer [[gručasta vas|gručastega naselja]] na vrhu slemena]]
Za Haloze so značilna zelo razgibana in kratka [[Sleme (geografija)|slemena]], ki potekajo v različne smeri. Vzhodne Haloze so pretežno gričevnate, prevladujejo nadmorske višine od 200 do 400 m in nakloni od 6° do 20°. Proti zahodu pričnejo višine naraščati, med potokoma Peklača in Jesenica presežejo 500 m. Zahodne Haloze so hribovite: hribovje med potokoma Jesenica in Skralsko je višje od 600 m (npr. Jelovice s 623 m). Prevladujejo nakloni med 12° in 30°. Samo desetina površja ima naklon pod 6°, četrtina med 6° in 12°. Večje strjene površine vinogradov so pridobili s terasiranjem pobočij.<ref>Vovk, 1999, str. 617-8.</ref>
Haloze so prepredene z ozkimi dolinami, zato je prometno težko prehodno. Samo doline Rogatnice, Jelovškega potoka, Skralske, Jesenice, Peklače in Psičine omogočajo prehode, zato po njih potekajo cestne povezave.<ref>Vovk, 1999, str. 618.</ref>
Približno tri četrtine Haloz prekriva lapor, saj so bile od sredine [[oligocen]]a do [[pliocen]]a skoraj v celoti preplavljene s plitvim [[Panonsko morje|Panonskim morjem]], v katerem so se odlagale [[Sedimentne kamnine|morske usedline]].<ref name="V616"/>
Večina padavin odteče po površini, kar pospešuje odnašanje [[Eluvij|prepereline]] in izoblikovanje potočnih strug. Potoki izvirajo v gozdnih grapah. Pomembnejši potoki so od zahoda proti vzhodu Jelovški potok, Skralska, Jesenica, Peklača, Rogatnica, Psičina, Bela in Turški potok. Vsi potoki so razmeroma kratki, tj. dolžine okoli 7 km, in se stekajo v [[Dravinja|Dravinjo]]. Ob dolgotrajni suši, predvsem poleti, potoki presahnejo, zato je treba vodo dovažati s cisternami; izviri v zahodnem delu so sicer stalnejši in so urejeni v vodnjake. Pomembni so tudi vodnjaki na [[Dravska ravan|Dravski ravni]]. [[Vodovod]]i so napeljani po dolini Bele do [[Cirkulane|Cirkulan]], do dolini Rogatnice do [[Podlehnik]]a in čez [[Ptujska gora|Ptujsko goro]] do [[Breg, Majšperk|Brega pri Majšperku]].
== Podnebje in rastje ==
|
