Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

[[Slika:Invasions_of_the_Roman_Empire_1.png|sličica|300x300_pik|V času cesarstva je prihajalo do invazij starogermanskih ljudstev na rimsko ozemlje. Sicer se uradni začetek dobe preseljevanja narodov običajno postavlja v 4. stoletje, ko je bilo zahodno ozemlje že pod vlado tujcev, in je zato ta čas pogosto pojmovan kot prehod med klasično antiko in srednjim vekom.]]

 

 

Leta 212 n. št. so v času vladavine [[Karakala|Karakale]] vsem svobodno rojenim prebivalcem cesarstva podelili [[rimsko državljanstvo]]. Toda kljub tej gesti univerzalnosti je bilo obdobje [[Severska dinastija|Severske dinastije]] burno - cesarjeva vladavina se je običajno končala z njegovim umorom ali usmrtitvijo - in po njenem propadu je Rimsko cesarstvo zajela [[kriza tretjega stoletja]], obdobje invazij, [[Civilni nered|civilnih nesoglasij]], gospodarske nestabilnosti in ne nazadnje tudi [[kuga|kuge]], ki je pomorila dobršen del prebivalstva.<ref>Brown, P. ''The World of Late Antiquity''. London 1971, str. 22.</ref> Pri opredeljevanju [[Periodizacija zgodovine|zgodovinskih obdobij]] se na to krizo včasih gleda kot na prehod iz [[Klasična antika|klasične antike]] v pozno antiko. [[Avrelijan]] (vladal 270–275) je cesarstvo vrnil z roba propada in ga utrdil. [[Dioklecijan|Dioklecijan]] je zaključil delo popolne obnove cesarstva, vendar je zavrnil vlogo ''princepsa'' in postal prvi cesar, ki je sam sebe imenoval ''dominus'', ''gospodar''.<ref>[[#Goldsworthy2009|Goldsworthy 2009]], str. 405–415.</ref> Dioklecijanova vladavina je prinesla tudi najbolj usklajeno [[Dioklecijanovo preganjanje|preganjanje krščanstva]].