Narte Velikonja: Razlika med redakcijama

 

== Delo ==

Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa se je razvil v pripovednika [[moderni realizem|modernega realizma]]. Snov je zajemal predvsem iz rodnega okolja na obrobju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]]. Z jasnimi potezami je slikal kmeta, bajtarja in delavca v boju za preživetje težavnih gospodarskih in političnih razmer, zajemal prvinskost kmečkega življenja in se osredotočal na psihološko doživljanje posameznika. Razmere pod Italijansko oblastjo je opisal v povesti ''[[V Smrlinju]]'' ([[Mladika]], 1921). Zgodnje novele je objavil v zbirkah ''[[Sirote]]'' in ''[[Otroci]]''. Naklonjenost bralcev si je pridobil zlasti s povestjo ''[[Višarska polena]]''; izšla je v zbirki [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] [[Slovenske večernice]], vendar je močno presegala tradicionalne okvire te zvrsti. Med njegova najpomembnejša besedila sodi povest ''[[Besede]]''; v njej se je močno približal [[ruralizem|ruralizmu]] na Slovenskem. V knjigi ''[[Naš pes]]'' je zbral vesele zgodbe iz svojega otroštva. V zadnjem obdobju je pisal, deloma po lastnih izkušnjah, tudi novele o bolnih. Humoristične zgodbice je zbral v knjigah ''[[Pod drobnogledom]]'' in ''[[Zbiralna leča]]''. Za gledališče je napisal nekaj [[ljudska drama|ljudskih dram]] ([[Suženj (Velikonja)|Suženj]], ''[[Dom in Svet|DiS]]'', 1916; [[Tabor (Velikonja)|Tabor]], ''[[Mladika]]'', 1940).