Vodiška Johanca: Razlika med redakcijama

Rodila se je v revni družini in že zgodaj [[sirota|osirotela]], saj ji je najprej umrl [[oče]], pri 18 letih pa še [[mati]]. Po smrti matere je zanjo in za njene tri [[sestra|sestre]] ter [[brat]]a poskrbel vaški [[župnik]] [[Simon Žužek]], ki je Johanco leta 1905 poslal v [[benediktinski samostan]] na [[Reka, Hrvaška|Reko]], kjer ji je priskrbel službo [[dekla|dekle]] in v isti samostan poslal tudi dve njeni sestri in brata. Na Reki ji je cirkuški artist, s katerim je imela razmerje, pokazal "čarovnijo", trik s svinjskim mehurjem, napolnjenim z živalsko krvjo; ko so nune spregledale njeno potrebo po pritegovanju javne pozornosti s "krvavenjem", je morala zapustiti samostan, reški škof [[Bernard Scribanić]] pa je o prevarantki obvestil ljubljanskega škofa [[Anton Bonaventura Jeglič|Antona Bonaventuro Jegliča]].

Leta 1913 je Johanca v [[Vodice|Vodicah]] poskrbela za veliko senzacijo, saj naj bi videla [[kip]], ki toči krvave solze; krvave sledi so se nato pojavile tudi na njenem telesu. Verniki so trumoma drli tja, da bi videli to čudo. TodaKo šlopa je zasumničavi prevaro. Drdr. [[Josip Valjavec]] je med seanso potegnil z nje rjuho in pokazalo, se je pokazalo, da gre za prevaro. Johanca si je po telesu napeljala tanke cevi, po katerih je curljala telečja kri, ki jo je dobila pri vaškem mesarju Ivanu Koširju. 12. septembra 1913 je [[časopis]] ''[[Slovenski narod]]'' razkril njeno [[prevara|prevaro]], zaradi česar je bila deležna zasmehovanja, sodnega procesa in deset mesecev zapora. Še danes je izraz »vodiška Johanca« izraz za prevaranta.

Leta 1919 si je našla delo kot dekla na kmetiji v Ljubljani. Ob spravilu sena se je z zarjavelimi vilami zbodla v nogo. Umrla je zaradi tetanusa - zastrupitve krvi. Njeno truplo so po vsej verjetnosti uporabili v medicinske namene.