Pomoč:Uvod/Vse
Wikipedijo ustvarjajo ljudje, kot ste vi.
Ta stran vas bo vodila skozi serijo kratkih vaj, namenjenih popolnim novincem. Pokriva vse osnove potrebna za navigacijo, komentiranja in pisanje Wikipedijinih člankov. Veseli smo, da ste tukaj — srečno na vaši poti do učinkovitega wikipedista!
Začnimo
Kako lahko prispevate
Ne bojte se urejati – Skoraj vsako stran lahko ureja vsakdo; preprosto poiščite nekaj, kar lahko izboljšate! Dodajate lahko vsebino (z uporabo sklicev, da podprete svoje trditve), nalagate slike, popravljate črkovanje in slovnične napake, izboljšujete berljivost besedila ali pomagate pri različnih drugih opravilih. Za nove urejevalce je običajno, da jih vsa naša pravila nekoliko presenetijo, vendar ne skrbite, če sprva ne razumete vsega. Pri urejanju ravnajte po lastni presoji in če pomotoma kaj pokvarite, lahko to vedno popravi ali izboljša drug urejevalec. Lotite se torej urejanja katerega izmed člankov in pomagajte Wikipediji postati najboljši vir informacij na svetu!
Predlagajte izboljšave – Vsak članek ima »pogovorno« stran, na kateri lahko predlagate izboljšave in popravke članka.
Donirajte – Wikipedija je brezplačna in jo v celoti urejajo prostovoljci, vendar so za delovanje strežnikov potrebne donacije. Razmislite o doniranju za kritje stroškov vzdrževanja in razvoja projekta.
Ustvarite si račun
Veseli smo vašega anonimnega urejanja, številne koristi pa boste pridobili, če si ustvarite račun. To lahko storite hitro in brezplačno.
Zakaj ne bi takoj preizkusili urejevalnika?
Urejanje lahko preizkusite tako, da uredite enega od naslednjih »peskovnikov«:
ali ali
Preprosto vnesite neko besedilo in kliknite Objavi stran, ko ste zadovoljni s prikazanim. Naj vas ne skrbi, da bi kaj pokvarili; te strani so namenjene preizkušanju.
V ozadju je še veliko drugega
Wikipedija ima poleg člankov številne strani skupnosti.
Strani s pomočjo – Podpora in nasveti
Portal skupnosti – Središče urejevalcev
Pravila in smernice
Wikipedija ima pravzaprav dokaj malo zelo strogih pravil, saj temelji na petih temeljnih načelih. Pravila in smernice Wikipedije je razvila njena skupnost z namenom njihove razjasnitve, preprečevanja sporov ter opisa najboljših načinov njihove uporabe na način, ki bi nam omogočal čim lažji doseg cilja ustvarjanja brezplačne in zanesljive enciklopedije.
Pravila podrobneje izražajo temeljna načela Wikipedije, smernice pa svetujejo, kako uporabljati pravila in kako zagotoviti splošno poenotenost med članki. Uradna pravila in smernice imajo na vrhu strani obvestilo in predpono »Wikipedija:« ali »WP:« pred imenom strani.
Čeprav obstaja pravilo ali smernica za skoraj vsako težavo, ki si jo lahko zamislite, se od nikogar ne pričakuje, da bi jih vse poznal na pamet! Na naslednjih nekaj poglavjih so opisana najpomembnejša, ki izražajo splošni duh pravil Wikipedije. Po seznanjenju s temi osnovami bo vaše urejanje lažje in produktivnejše.
Vsebina
Wikipedija je enciklopedija in skupnost si neprestano prizadeva za njeno točnost. Članki morajo biti nepristranski in smejo vsebovati samo preverljive informacije in mnenja, ki že obstajajo v zanesljivih virih.
 |
Nepristransko stališče (ali NS) pomeni, da je vsebina napisana objektivno in nepristransko, da predstavlja zgolj dejstva in opaznejša stališča drugih. Splošna enciklopedija ne bi smela vsebovati člankov, ki dajejo prednost določenim stališčem. Prizadevanje za nepristransko stališče pomaga preprečevati, da bi članki postali oglasno ali propagandno mesto.
|
 |
Preverljivost pomeni, da lahko članki vsebujejo samo gradivo, ki so ga objavili zanesljivi viri, npr. ugledni časopisi in akademske revije. Idealno mora biti z viri podprta vsa vsebina, zagotovo pa mora biti z viri podprta sporna vsebina ali vsebina, ki bo verjetno sporna! Gradivo brez vira se lahko kadar koli odstrani, za navedbo zanesljivega vira pa je odgovoren urejevalec, ki je gradivo dodal. |
 |
Brez izvirnega raziskovanja pomeni, da članki ne smejo vsebovati še neobjavljenih argumentov, pojmov, podatkov, mnenj ali teorij. Ta prepoved pomeni, da se v članke Wikipedije ne sme vključevati lastnih analiz ali sintez urejevalcev Wikipedije. Wikipedija je zapis človeškega znanja, stališč in povzetkov, ki že obstajajo in so izraženi drugje. |
Izvajanje
.svg)
Pisanje Wikipedije pomeni veliko sodelovanja z drugimi urejevalci. Pri tem sta pomembni dve temeljni izhodišči za dobre odnose: bodite pogumni in bodite vljudni.
Pri urejanju bodite pogumni! Večina urejanj enciklopedijo izboljšuje, napake pa je vedno mogoče razveljaviti ali popraviti. Če opazite kaj, kar je mogoče izboljšati, to izboljšajte, in ne skrbite preveč, da bi kaj pokvarili. Če je sprememba v duhu izboljševanja in se zdi drugim smiselna, je velka verjetnost, da se bo vse dobro izteklo in se bo sprememba ohranila. Sicer je mogoče vsebino zlahka popraviti.
V komunikaciji bodite vljudni, kar pomeni, da pri drugih predpostavite dobronamernost in se namesto na osebne zadeve osredotočite na vsebino urejanj. To zahteva sodelovanje na spoštljiv in obziren način ob upoštevanju stališč in zaključkov drugih. Predpostaviti dobronamernost pomeni, da po privzetem domnevamo, da imajo drugi urejevalci dober namen. Če sta potrebna kritika ali moderiranje, se pogovorimo o dejanjih urejevalcev, brez jasnega dokaza pa jih ne obtožujemo slabih namenov.
Urejevalci ob urejanju običajno naravno dosežejo soglasje; na splošno to pomeni, da ko nekdo napravi spremembo strani ali kaj doda, lahko to vsakdo prebere in pusti stran tako, kakršna je, ali jo spremeni. Razveljavitev urejanja vas lahko malo potre, vendar tega ne vzemite za slabo, saj gre za pogost korak pri iskanju dogovora. Če se o nečem ne strinjate ali če želite kaj predlagati, to napišite na pogovorni strani članka in o spremembi vljudno razpravljajte, dokler ne dosežete dogovora. Nikoli ne razveljavite urejanja drugega uporabnika večkrat; to imenujemo urejevalska vojna in ni dovoljena. V skrajnem primeru lahko zaprosite za pomoč na pogovorni strani članka ali pa na našem portalu Pod lipo, ki je namenjena splošnim razpravam in vprašanjem o različnih vidikih Wikipedije.
Urejanje
Opomba o urejnju na mobilnih napravah: Večina Wikipedistov raje ureja z računalnikom, saj tam vmesnik za urejanje deluje bolje. Lahko pa urejate tudi iz mobilne naprave.
Wikipedija za oblikovanje uporablja lasten jezik, imenovan wiki markup ali Urejevalnik kode. Precej enostavno se je naučiti njegovih osnov.
Na izbiro imate dve orodji za urejanje; »Urejevalnik kode« uporablja wiki markup.
Lahko pa uporabite tudi vizualni urejevalnik, vmesnik za urejanje, ki deluje bolj kot urejevalnik besedil WYSIWYG. Vizualni urejevalnik je nekoliko preprostejši za uporabo, vendar je Urejevalnik kode bolj učinkovit za nekatera opravila in je edini, ki ga je mogoče uporabiti na pogovornih straneh. Drugje lahko preprosto preklapljate med obema orodjema za urejanje, kot je prikazano na desni.
Za ogled in urejanje strani z wiki markupom kliknite Uredi kodo na vrhu katere koli strani. Tako boste lahko vnesli besedilo, ki ga želite dodati, z uporabo wiki oznak za oblikovanje besedila in dodajanje drugih elementov, kot so slike in tabele, ki so razložene kasneje v tej vadnici.
Wiki markup se lahko na začetku zdi zastrašujoč (zlasti navajanje sklicev), vendar dejansko zahteva le nekaj pravil za razumevanje in uporabo. Ta pravila so navedena pod Pomoč 
na vrhu Urejevalnika kode in hitro se jih boste navadili! Nove tehnike lahko vedno preizkusite na svoji osebni strani »peskovnika«.
Oblikovanje
Večina člankov običajno ne potrebuje veliko urejanja besedila.
Celotno oblikovanje dosežemo z umestitvijo simbolov na obeh straneh blokov besedila. Oznako lahko vnesete ročno ali pa jo dodate prek orodne vrstice na vrhu območja za urejanje.
Naslove in podnaslove lahko dodate tako, da kliknete Napredno in nato v dodatni orodni vrstici, ki se zdaj pojavi, kliknete Podnaslov .
Če izberete »Raven 2«, bo besedilo oblikovano kot glavni naslov, ki je najpogosteje uporabljen razdelek katere koli strani.
»Raven 3« vam da podnaslov za naslovom 2. ravni in tako naprej.
Če želite ustvariti naslov brez uporabe orodne vrstice, vstavite besedilo med znaka =; število znakov = na vsaki strani besedila označuje raven:
==Naslov== (Raven 2)
===Podnaslov=== (Raven 3)
Besedilo lahko naredite krepko ali ležeče z uporabo gumbov A in A v orodni vrstici.
Če želite ustvariti krepko ali ležečo pisavo brez uporabe orodne vrstice, vstavite besedilo med ' apostrofa; tri na vsaki strani za krepko ali dve na vsaki strani za ležeče.
'''krepko'''
''ležeče''
Tema članka je vedno napisana krepko ob prvi omembi, kasneje pa ne. Za podrobna navodila o tem, kako in kje je treba uporabiti krepko in ležeče besedilo, glejte razdelke Slogovnega priročnika o oblikovanju krepkega in ležečega besedila.
Zunanje in notranje povezave
Wikipovezave oz notranje povezave so ena ključnih komponent Wikipedije. Wikipovezave med seboj povezujejo strani in s tem celotno enciklopedijo.
Na splošno je treba wikipovezavo dodati ob prvi omembi pomembnih ali neznanih konceptov v članku.
Običajno wikipovezave uporabljajo oglate oklepaje, kot je ta: [[ciljna stran]]. Vstavite jih lahko tudi tako, da kliknete ikono 
.
Če želite povezati na članek, vendar prikazati kakšno drugo besedilo, lahko uporabite znak za navpičnico | (⇧ Shift+\):
[[Ciljna stran|prikazano besedilo]]
Lahko povežete tudi na določen razdelek na strani z uporabo lojtre #:
[[Ciljna stran#Ciljni razdelek|prikazano besedilo]]
Tukaj je nekaj zgledov:
[[povezava]]se izpiše kot povezava[[Android (operacijski sistem)]]se izpiše kot Android (operacijski sistem), medtem ko:[[Android (operacijski sistem)|Android]]se izpiše kot Android[[Luna#Fizikalne značilnosti|Fizikalne značilnosti Lune]]se izpiše kot Fizikalne značilnosti Lune
Morda boste naleteli tudi na predloge, ki omogočajo vključitev pogosto uporabljenih elementov na več straneh. Te so označene z zavitimi oklepaji, kot so: {{ime predloge|parametri}}
Na primer, da vrinete označbo [navedi vir], lahko vtipkate to kodo:
{{Navedi vir|datum=april 2024}}. Ikona 
tudi deluje.
Shranjevanje sprememb
☐ Manjše urejanje ☑ Opazuj stran
Opozorilo:
- Ne kopirajte drugje objavljenega besedila v Wikipedijo!
Vsebino prispevajte s povzemanjem virov, ne s kopiranjem, sicer boste s prispevanjem kršili avtorske pravice (četudi zraven navedete vir)! - Prispevki morajo upoštevati osnovna pravila in smernice.
- Ne dodajajte besedila, če nočete, da se kasneje kakorkoli dopolnjuje, preureja, objavlja in razširja naprej.
- S klikom na gumb Objavi spremembe se strinjate z nepreklicno objavo svojega prispevka v skladu z dovoljenjema
Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 in GFDL. Za podrobnosti glejte pogoje uporabe.
Prekliči
Ko menite, da ste pripravljeni objaviti (shraniti) svoje spremembe, je dobro narediti prej še nekaj korakov.
Najprej si predoglejte svoje sprememb, da preverite, ali so vaše spremembe takšne kot ste jih želeli. Kliknete gumb Prikaži predogled. Vsi delamo napake, zato vam lahko ta korak pomaga odkriti napake preden članek shranite.
Napišite kratek povzetek urejanja v polje »Povzetek urejanja«, da bodo drugi uredniki lažje razumeli kakšno in zakaj ste to spremembo naredili. Vaša razlaga je lahko zelo kratka. Na primer, če popravljate črkovanje, lahko preprosto vnesete »popravilo tipkarske napake«.
Če ste naredili manjše urejanje, ki je nesporno, kot so popravki črkovanja, oblikovanje in manjša preurejanja besedila, lahko označite polje »☑ Manjše urejanje«. Manjša urejanja so tista, ki ne spremenijo pomena strani ali ne naredijo spremembo, ki bi lahko bila sporna.
Če želite dodati stran na svoj Spisek nadzorov, tako da boste obveščeni o vseh nadaljnjih spremembah, označite polje "☑ Opazuj ta članek«. Stran lahko dodate tudi na spisek nadzorov s s klikom na zvezdico zgoraj desno.
Ste si predogledali stran? Ste napisali povzetek urejanja? Potem ste pripravljeni na zadnji korak: kliknite gumb Objavi spremembe in vaše spremembe se bodo nemudoma naložile na Wikipedijo!
Ustvarjanje novih člankov
Slovenska Wikipedija ima 184.819 člankov, tako da boste večino časa verjetno posodabljali in izboljševali obstoječe strani. Včasih pa boste morda želeli ustvariti popolnoma nov članek! Preden to storite, morate poznati tri merila:
Pomembnost
Je tema pomembna? Za vključitev v Wikipedijo morajo biti teme zadosti pomembne. To pomeni, da so o temi pisali v zanesljivih virih, neodvisnih od teme, kot so časopisi, revije, članki v znanstvenih revijah in knjige.
Zanesljivost virov
Ali obstajajo zanesljivi in preverljivi viri, ki potrjujejo trditve? Preden začnete pisati članek, morate izbrati nabor neodvisnih, zanesljivih in preverljivih virov, ki jih boste navedli kot sklice. Te so bistvene za zagotavljanje točnosti in preverljivosti Wikipedije in, da ostane vredna zaupanja.
Ali ste v navzkrižju interesov? Najbolje je, da se izogibate pisanju člankov o sebi, svojem podjetju ali o nekom, ki ga osebno poznate, ker se je pri takšnih temah težko izogniti pristranskosti in doseči nevtralen pogled. Čeprav članka ne morete napisati sami, lahko vedno zaprosite, da ga napiše kdo drug. Lahko mu tudi priskrbite zanesljive vire.
Kje ustvariti novo stran
Običajno je najbolje ustvariti nov članek v vašem lastnem peskovniku. To vam omogoča, da napišete in razvijete svoj članek, preden se premakne v osnovni imenski prostor Wikipedije.
|
|
Čarovnik za ustvarjanje člankov vas bo vodil skozi korake ustvarjanja novega osnutka članka in obvestil izkušene urednike, da pregledajo članek in posredujejo povratne informacije. |
Sklicevanje
Preverljivost
![A cartoon of a political rally, with someone in the crowd holding up a banner reading "[Citation needed]"](/wiki/Slika:Webcomic_xkcd_-_Wikipedian_protester.png)
Eno izmed ključnih pravil Wikipedije je, da mora biti vsa vsebina članka preverljiva. To pomeni, da mora biti gradivo podprto z zanesljivimi viri. Vsi citati, kakršno koli gradivo za katerega preverljivost je ali bo verjetno izpodbijana in sporno gradivo (negativno, pozitivno ali nevtralno) o živečih osebah, morajo vključevati znotrajvrstične sklice na vire, ki gradivo neposredno podpirajo. Wikipedija namreč ni prostor za izvirno raziskovanje, še neobjavljeni arhivski materiali, ali dokaze iz katerega koli neobjavljenega vira.
Če dodajate novo vsebino, je vaša odgovornost, da skupaj z vsebino dodate tudi informacije o njenem izvoru. Gradivo posredovano brez vira, bo zelo verjetno odstranjeno iz članka. V nekaterih primerih bo članek pred izbrisom na vrhu strani najprej označen s predlogo »navedi vir«, ki urejevalcem sporoči, da morajo poiskati in dodati ustrezne vire, ampak veliko pogosteje je, da brez predhodnega dodajanja predloge administratorji stran preprosto odstranijo, ker dvomijo o njeni verodostojnosti.
Medbesedilni sklici
Medbesedilni sklici so običajno majhne, oštevilčene sprotne opombe, kot je ta.[1] Običajno so dodani neposredno za podatkom na katerega se nanašajo, ali na koncu stavka, ki ga podpirajo, za ločilom. Ko klikneš nanje, bralca popeljejo do sklica v razdelku Sklici blizu dna članka.
Med urejanjem strani, ki uporablja najosnovnejši slog sklicev, boste med označevalcema <ref>...</ref> videli prikazane sklice.
Če ustvarjate novo stran ali dodajate sklice na stran, ki jih prej ni imela, ne pozabite dodati razdelka Sklici blizu konca članka, kot je ta spodaj:
==Sklici==
{{sklici}}
Opomba: To je daleč najpriljubljenejši sistem za medbesedilno sklicevanje, včasih pa boste v članku našli tudi druge sloge. To je sprejemljivo, sloga ne smete spreminjati ali prav tako ne mešati stilov. Če želite dodati nov sklic, preprosto kopirajte in spremenite obstoječega.
- ↑ Wales, Jimmy (2024). Kaj je medbesedilnii sklic?. Wikipublisher. str. 6.
RefToolbar
Ročno dodajanje sklicev je lahko počasen in zahteven proces. Na srečo obstaja orodje "RefToolbar", ki je vgrajen v okno za urejanje Wikipedije, kar proces naredi lažji.
Za uporabo, Kliknite na Navedi na vrhu okna za urejanje, po tem ko ste pozicionirali vaš kurzor za stavek ali za podatek za katerega bi radi dodali sklic. Potem izberite eno izmed 'Predlog' iz spustnega menija, tisto, ki najbolj ustreza tipu vašega vira. Te so:
{{navedi splet}}za sklice na spletne strani{{navedi novice}}za časopise in spletne strani z novicami{{navedi knjigo}}za sklicevanje na knjige{{navedi časopis}}za članke v časopisih
Nato se odpre okno predloge, kjer vnesete čim več informacij o viru in mu v polje »Ime sklica« podate edinstveno ime. Kliknite gumb »Vstavi«, s čimer boste dodali zahtevano wikibesedilo v okno za urejanje. Če želite, si lahko najprej ogledate "Predogled" vašega sklica.
Nekatera polja (na primer spletni naslov, znan tudi kot URL) imajo poleg ikono 
. Ko izpolnite to polje in nanjo kliknete, se nekatera polja samodejno izpolnijo. Vendar ne deluje vedno pravilno, zato ponovno preverite avtomatsko zapolnjena polja.
Pogosto boste v članku želeli uporabiti isti vir, ki podpira več dejstev, večkrat. V tem primeru lahko v orodni vrstici kliknete Poimenovani sklici 
in izberete predhodno dodan vir z namenom ponovne uporabe.
Zanesljivi viri
Članki v Wikipediji zahtevajo zanesljive, objavljene vire, ki neposredno podpirajo informacije predstavljene v članku. Zdaj veste, kako članku dodati vire, toda katere vire naj bi uporabili?
Beseda "vir" ima v Wikipediji tri pomene: samo delo (na primer dokument, članek, članek, časopis ali knjiga), ustvarjalec dela (na primer pisatelj) in založnik dela (na primer Cambridge University Press). Vsi trije lahko vplivajo na zanesljivost.
Zanesljivi viri so tisti, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Običajno imajo uredniški postopek, kjer več ljudi natančno pregleda delo, predno se objavi. Akademske in recenzirane publikacije so običajno najbolj zanesljivi viri. Drugi zanesljivi viri so univerzitetni učbeniki, knjige, ki so jih izdale ugledne založbe, revije, časopisi in reportaže (ne mnenja) osrednjih časopisov.
Samozaložniški mediji, kjer sta avtor in založnik ista, običajno niso sprejemljivi kot viri. To lahko vključuje glasila, osebna spletna mesta, sporočila za javnost, patente, odprte wikije, osebne ali skupinske bloge in tvite. Če pa je avtor uveljavljen strokovnjak z objavami tretjih oseb o določeni temi, se lahko njegovo samozaložniško delo šteje za zanesljivo za to določeno temo.
Ali je vir uporaben, je odvisno tudi od konteksta. Viri, ki so zanesljivi za nekatere materiale, niso zanesljivi za druge materiale. Na primer, drugače nezanesljivi samozaložniški viri so običajno sprejemljivi za podporo nespornih informacij o avtorju vira. Vedno poskušajte uporabiti najboljši možni vir, zlasti ko pišete o živečih ljudeh.
To so splošne smernice, vendar je tematika zanesljivih virov zapletena in jo je tukaj nemogoče obravnavati v celoti. Več informacij najdete na Wikipedia:Preverljivost in Wikipedia:Zanesljivi viri. Obstaja tudi seznam zanesljivih virov dostopnih na spletu z informacijami o njihovi zanesljivosti.
Slike
Če želite na Wikipediji uporabiti sliko (ali video ali zvočno datoteko), morate le ta najprej biti naložena. Vendar pa obstaja nekaj pomembnih omejitev, katere slike Wikipedia lahko sprejme. Ta vadnica vas seznani z ustreznimi pravili in smernicami.
Če želite naložiti slike, boste morali registrirati račun. Je hiter in brezplačen ter ima številne prednosti.Upamo, da bo vaša slika kmalu izboljšala članek!
Nalaganje slik
Najboljše mesto za nalaganje slik je Wikimedijina zbirka, kjer postanejo del zbirke, ki jo lahko uporabljajo Wikipedije v več jezikih, pa tudi naši sestrski projekti in splošna javnost.
Za nalaganje slik v Zbirko lahko uporabite orodje Čarovnik za nalaganje, ki vas bo vodil skozi postopek nalaganja.
Pomembno opozorilo: Zbirka sprejema samo slike s prostimi licencami. To pomeni, da večine slik, ki jih najdete na internetu, ne morete naložiti - saj večina njih ni prostodostopnih.
Vendar pa obstajajo nekatere okoliščine, v katerih lahko Wikipedia uporablja neproste ali fair use slike. To je običajno takrat, ko prisotnost slike znatno izboljša razumevanje teme pri bralcih, ni na voljo proste alternative in njena uporaba ne vpliva negativno na komercialne interese njenega lastnika. Primeri vključujejo filmske plakate, logotipe podjetij in posnetke zaslona spletnih strani.
Če želite naložiti neprosto sliko, uporabite čarovnika za nalaganje datotek, ki vam bo pomagal dodati vse zahtevane informacije. Povezavo do čarovnika najdete pod »Orodja« na levi strani zaslona.
Uporaba slike
Ko je vaša slika naložena v Zbirko ali v Wikipedijo, jo boste verjetno želeli uporabiti v članku. Preprosto kliknite Uredi kodo v članku, v katerega želite vključiti sliko, ter nato dodajte sledeče na mesto, kjer želite, da se slika prikaže:
[[Slika:Ime slike.jpg|thumb|Napis pod sliko]]
Na primer:
[[Slika:2014-07-29 glavinec 007.JPG|thumb|[[Modri glavinec]] kot plevel med žitom blizu [[Begunje na Gorenjskem|Begunj na Gorenjskem]]|alt=Cvet modrega glavinca med rumenim žitom]]
Gumb 
prav tako deluje. Opazite lahko, da napis vsebuje povezave.
Slike so privzeto prikazane na desni strani članka. Slike lahko postavite na levo stran članka z vključitvijo |left:
[[Slika:Colosseum in Rome, Italy - April 2007.jpg|thumb|left|[[Kolosej]] v Rimu]]
Glejte Wikipedija:Razširjena skladnja za slike za več podrobnosti o prilagajanju prikaza slik, vključno z njihovo velikostjo.
Tabele
Tabele so običajen način prikazovanja podatkov. Ta vodnik vas bo popeljal skozi izdelavo novih in urejanje obstoječih tabel. Smernice o tem, kdaj in kako uporabljati tabele, najdete v Slogovnem priročniku.
Novo tabelo najlažje vstavite tako, da uporabite orodno vrstico, ki se prikaže ob kodnem urejanju strani (glejte zgornjo sliko). S klikom na 
se odpre pojavno okno, v katerem določite, kaj želite v novi tabeli. Ko izberete število vrstic in stolpcev, se v članek vstavi vikioznačevalno besedilo za tabelo. Nato lahko samodejno generirano besedilo nadomestite s podatki, ki jih želite prikazati.
Tabele v Wikipediji, zlasti velike, so lahko videti zastrašujoče za urejanje, vendar je njihovo delovanje preprosto.
Urejanje tabel
Ne glede na to, ali ste pravkar vstavili novo tabelo ali urejate obstoječo, spreminjanje besedila v celicah tabele določa, kako je tabela videti za bralca. Vendar lahko spremenite več kot le besedilo.
Tabela je sestavljena iz naslednjih osnovnih elementov, ki jih lahko spreminjate:
{|
|
začetek | Poleg začetka tabele je tu določen tudi njen razred – na primer class="wikitable". »Razred« tabeli doda standardno obliko Wikipedije. Dva najpogosteje uporabljena razreda sta »wikitable« in »wikitable sortable«; slednji omogoča bralcu, da tabelo razvrsti s klikom na celico glave katerega koli stolpca.
|
|---|---|---|
|+
|
napis | Potreben za namene dostopnosti v podatkovnih tabelah in nameščen le med začetkom tabele in prvo vrstico tabele. |
!
|
glava celice | Opcijska. Vsaka glava celice se začne z novo vrstico in enim samim klicajem (!), lahko pa je več celic glave zaporedoma v isti vrstici, ločenih z dvojnima klicajema (!!).
|
|-
|
nova vrstica | Če želite začeti novo vrstico celic, uporabite eno pokončnico (|) in vezaj (-).
|
|
|
nova celica v vrstici |
Če želite dodati novo celico v posamezno vrstico, začnite vsako novo celico z novo vrstico in eno pokončnico (|), lahko pa več celic zaporedoma postavite v isto vrstico in jih ločite z dvojnima navpičnicima (||).
|
|}
|
konec | Za zaključek tabele uporabite eno navpičnico (|) in levo usmerjen zaviti oklepaj (}) v novi vrstici.
|
Prazni prostori na začetku in koncu celice se ne upoštevajo.
Postavitev
Ko urejate obstoječo tabelo, boste verjetno videli enega od dveh običajnih načinov postavitve tabele:
Podatki so urejeni kot tabelaTo je uporabno, kadar ni veliko stolpcev in je vsebina celic kratka (npr. samo številke). To je postavitev oznake, ki jo bo ustvaril gumb {| class="wikitable"
|+ Caption
|-
! Naslov C1 !! Naslov C2 !! Naslov C3
|-
| R1C1 || R1C2 || R1C3
|-
| R2C1 || R2C2 || R2C3
|}
|
Celice so razporejene vertikalnoČe imate veliko stolpcev ali celic z veliko besedila lahko postavitev vsake celice v novo vrstico izboljša berljivost. {| class="wikitable"
|+ Caption
|-
! Naslov C1
! Naslov C2
! Naslov C3
|-
| R1C1
| R1C2
| R1C3
|-
| R2C1
| R2C2
| R2C3
|}
|
Oba zgornja primera bosta bralcu izgledala enako:
| Naslov C1 | Naslov C2 | Naslov C3 |
|---|---|---|
| R1C1 | R1C2 | R1C3 |
| R2C1 | R2C2 | R2C3 |
Širjenje tabel
Običajno želite urediti obstoječo tabelo tako, da ji dodate le en dodaten stolpec ali vrstico informacij.
Dodajanje vrstice
Če želite v tabelo dodati dodatno vrstico, morate vstaviti dodaten prelom vrstice in enako število novih celic, kot jih je v drugih vrsticah.
To v praksi najlažje storite tako, da podvojite obstoječo vrstico s kopiranjem in lepljenjem kode. Nato je treba samo še urediti vsebino celice. Prepričajte se, da ste ohranili oznako konca tabele, |}}, pod zadnjo vrstico tabele.
Dodajanje stolpca
Če želite tabeli dodati dodaten stolpec, morate v vsako vrstico dodati eno dodatno celico na istem mestu.
Predogled sprememb
Predogled popravkov je še posebej pomemben pri tabelah; zlahka se zgodi, da naredite manjšo napako, zaradi katere se oblika tabele sesuje.
Pogovorne strani
Če imate kakšno vprašanje, pomislek ali komentar, povezan z izboljšanjem članka v Wikipediji, lahko napišete sporočilo o tem na pogovorni strani članka.
Do pogovorne strani dostopate tako, da kliknete zavihek »Pogovor« na vrhu članka. Če je zavihek izpisan v rdeči barvi, to pomeni samo to, da ni še nihče ustvaril komentarja; razpravo lahko začnete vi.
Če začenjate novo pogovorno temo, jo začnite na dnu pogovorne strani. Najboljši način, da to naredite, je, da kliknete zavihek »Dodaj temo« na vrhu strani. To vam omogoči vnos nove glave razdelka in komentarja.
Če odgovarjate na komentar nekoga drugega, napišite svoj komentar pod njegovega. To lahko storite tako, da kliknete povezavo [odgovori] za njegovim komentarjem. Ustvarite povezavo na stran, ki jo omenjate, s klikom ikone , in omenite druge urejevalce s klikom ikone 
.
Vaši komentarji bodo podpisani z IP-naslovom (številko, ki predstavlja vašo internetno povezavo)uporabniškim imenom in povezavo na vašo osebno pogovorno stran ter časom, ko ste stran shranili. Če boste ustvarili svoj račun, bo vaše uporabniško ime postalo vaš podpis in boste lahko videz svojega podpisa tudi spremeniliČe želite, lahko videz svojega podpisa tudi spremenite.
Pogovorne strani uporabnikov
Vsak, ki prispeva v Wikipedijo, ima svojo lastno uporabniško pogovorno stran. Na tej strani vam lahko vsakdo pusti sporočilo. Ljudje vam lahko postavijo vprašanje ali pa vam dajo nasvet. Obstajajo tudi avtomatizirani »boti«, ki vam lahko podajo koristna sporočila.
Neregistrirani uporabniki s skupno internetno povezavo, kot so šole ali domača omrežja, si delijo skupno pogovorno stran. Če vam kdo pusti sporočilo, boste videli obvestilo na vrhu katerekoli strani, ki jo pravkar gledate: Ko boste prejeli sporočilo, boste na vrhu svojega zaslona prejeli obvestilo:.png)
Odgovorite lahko na enak način, kot bi odgovarjali na pogovorni strani članka: Kliknite povezavo [odgovori] za komentarjem in uporabnika omenite z ikono , da bo prejel obvestilo.
Običajno lahko najdete uporabniško pogovorno stran uporabnika tako, da sledite povezavi v podpisu na koncu sporočila, označeni s »pogovor«. Uporabnikovo pogovorno stran lahko vedno dosežete s klikom imena v podpisu in nato klikom zavihka »Pogovor«, kar lahko naredite tudi v zgodovini članka. Pogovorno stran stran drugega urejevalca lahko vedno dosežete tudi tako, da v iskalno polje vtipkate »Uporabniški pogovor:« in ime uporabnika.
Drawing attention
Drugi urejevalci ne spremljajo vseh pogovornih strani. To še posebej velja za manj znane teme, ki imajo pogosto manj obdelane članke in pri katerih lahko minejo leta brez človeške dejavnosti na njihovi pogovorni strani.
Če želite urediti manj znan članek in se počutite samozavestni, bodite pogumni in to storite. Če pa bi se o morebitni spremembi radi najprej pogovorili, da prejmete drugo mnenje ali pomoč, lahko začnete razpravo na pogovorni strani in nato o tem pustite obvestilo na bolj priljubljeni strani.
Da to storite, najprej preverite morebitne povezane WikiProjekte, navedene na vrhu pogovorne strani članka. Če se zdijo aktivni, objavite vabilo, da se pridružijo razpravi, na njihovi pogovorni strani. Za to lahko uporabite oznako {{subst:Prosimo, poglejte|Pogovor:Ime strani#Ime razdelka}} ali pa vabilo napišete sami, vendar ne začnite enake razprave na več pogovornih straneh. Če ni aktiven nobeden od projektov ali če se nihče ne odzove, lahko za pomoč zaprosite tudi Pod lipo.
Pogovorne strani se uporabljajo za različne vrste razprav, vključno s predlaganimi združitvami in predlaganimi spremembami naslovov člankov. Nekatere razprave potekajo na posebnih straneh, na primer na strani Predlogi za brisanje (PZB).
Krmarjenje po Wikipediji
Wikipedija je velik prostor!
V slovenski Wikipediji trenutno obstaja 184.819 člankov. Če bi jo natisnili, bi obsegala približno 91 zvezkov, kar bi bilo videti približno takole.
Poleg tega obstaja še 284.412 podpornih strani, ki so v pomoč pri graditvi projekta.
Ta vodnik vam bo pomagal, da se boste lažje znašli in se naučili, kako najti želeno vsebino. Poleg tega vam bo predstavil nekaj najpomembnejših strani.
Namespaces
Strani Wikipedije so razdeljene v imenske prostore. Vsak imenski prostor (razen glavnega prostora, namenjenega člankom) ima predpono, ki ji sledi dvopičje, nato pa ime strani. Tu je skupaj z razlago in zgledi naštetih nekaj imenskih prostorov, na katere lahko naletite:
| Imenski prostor | Namen | Zgled(i) |
|---|---|---|
| Glavni/članek brez predpone |
Članki | Morske zvezde |
| Razločitvene strani za pomoč pri iskanju člankov | Ivan (razločitev) | |
| Wikipedija: drugo ime »Projekt« |
Smernice in pravila | Wikipedija:Nepristranskost Wikipedija:Slogovni priročnik |
| Strani postopkov | Wikipedija:Članki za ustvaritev | |
| Forumi razprav in obvestila | Wikipedija:Pod lipo | |
| Skupnosti WikiProjektov, ki imajo jasno določeno tematiko | Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija | |
| Uporabnik: | Osebne profilne strani uporabnikov | Uporabnik:Zgled |
| Peskovniki in osebni osnutki člankov | Uporabnik:Zgled/peskovnik | |
| Osnutek: | Osnutki člankov, ki so v nastajanju | Osnutek:Zgled |
| Pomoč: | Strani pomoči | Pomoč:Vsebina |
| Predloga: | Predloge, ki so lahko vključene ali substituirane v druge strani | Predloga:Navedi vir Predloga:Infopolje Album |
| Kategorija: | Skupine strani, urejene po podobnostih | Kategorija:Slike Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije |
| Slika: | Slike in druge shranjene in opisane datoteke | Slika:Wiki.png |
| Portal: | Strani za poudarjanje vsebine Wikipedije iz določenega tematskega področja | Portal:V novicah Portal:Astronomija |
| Posebno: | Strani, ki so del programske opreme | Posebno:ZadnjeSpremembe Posebno:Nastavitve |
Vse strani v teh imenskih prostorih, razen Posebno, imajo ustrezno spremljajočo pogovorno stran, namenjeno razpravam. Tako lahko na primer razpravljate o članku Morske zvezde na strani Pogovor:Morske zvezde ali pa o pravilu Wikipedija:Nepristranskost na strani Pogovor o Wikipediji:Nepristranskost. Med njima lahko preprosto preklapljate s klikom zavihka običajne strani ali pogovorne strani, ki sta zgoraj levo.
Searching pages
Polje za iskanje je na vrhu vsake strani. Začnite tipkati in začele se bodo izpisovati predlagane strani, ki jih mogoče iščete — kliknete lahko eno izmed njih in greste tako neposredno na to stran. Lahko pa vnesete celotni naslov strani in pritisnite vnašalko (Enter) ter se tako premaknete na to stran.
Če vtipkate besedo ali frazo, ki ni naslov članka, in kliknete vnašalko, boste videli celotno iskalno stran, kjer je izpisan seznam člankov, ki vsebujejo vaš iskalni izraz. To stran lahko dosežete tudi s klikom povečevalnega stekla ali pa vtipkate nekaj v iskalno polje ter nato kliknete povezavo »Poišči strani, ki vsebujejo ...« na dnu seznama predlaganih strani. To lahko na primer uporabite, ko želite poiskati pojavljanje besede »Riba« v vsej Wikipediji, ne pa takoj skočiti na članek Riba.
Iskalna stran vam omogoča tudi izbiro imenskega prostora, kjer naj se iskanje izvede. Uporabite lahko razpoložljive možnosti (Privzeto, Pogovor, Splošna pomoč ali Vsi) ali pa dodate/odstranite posamezne imenske prostore.
Kategorije
| organizmi | ||
|---|---|---|
| / živali |
\ rastline | |
| / psi |
\ mačke | |
Drug učinkovit način iskanja strani je z brskanjem po skupinah kategorij s sorodnimi stranmi, ki so na dnu vsake strani. Kategorije tvorijo hierarhično drevo od splošnejših tem do bolj specifičnih, zato naj bi strani imele čim bolj primerno specifično kategorijo. Na primer ne dodajte [[kat:Glasbeniki]] članku, ki je že kategoriziran v [[kat:Slovenski glasbeniki]].
Zgodovina strani
Vsako urejanje v Wikipediji se zabeleži in je (razen redkih izjem) javno vidno v zgodovini strani.
Da ga dosežete, kliknite zavihek »Zgodovina« na vrhu članka.
Zgodovina strani je sestavljena iz vrstic, od katerih vsaka predstavlja prejšnjo redakcijo strani. Vsaka vrstica vsebuje več elementov z informacijami ali orodji, povezanimi z redakcijo:
Za ogled razlike med redakcijami uporabite izbirne gumbe in nato kliknite Primerjaj izbrani redakciji.
Preusmeritve in bližnjice
Preusmeritve
Nekatere strani v Wikipediji so preusmeritvene strani — nimajo vsebine in je njihov namen, da vas preusmerijo na drugo stran. ZDA je na primer preusmeritev na Združene države Amerike. Če torej v iskalno polje vtipkate ZDA, vas bo to preusmerilo neposredno na članek o Združenih državah Amerike. (Pod naslovom članka bo obvestilo »Preusmerjeno s strani ZDA«.)
Ustvarjanje preusmeritvenih strani:
- V urejevalniku izvorne kode (wikioznačevanje): Kliknite gumb
in vtipkajte naslov ciljne strani ali vpišite kodo #preusmeritev [[Ciljna stran]]. - V Vizualnem urejevalniku: Uporabite meni
in nato kliknite 
Nastavitve strani, da izberete ciljno stran.
Bližnjice
Wikipedisti pogosto uporabljajo bližnjice za notranje strani Wikipedije, da bi skrajšali tipkanje. Predpona »Wikipedija« se lahko zapiše s krajšavo WP:.
Stran Wikipedija:Nepristranskost lahko na primer navedete tudi kot WP:NS, da ustvarite povezavo nanjo ali jo vpišete v iskalno vrstico. Bližnjice na stran so ponavadi navedene v desnem zgornjem kotu strani.
Uporabne povezave
Na vrhu
.png)
Če ste prijavljeni, boste v desnem zgornjem kotu zaslona videli nekaj uporabnih povezav:
- Vaše uporabniško ime vas pripelje do vaše uporabniške strani, kjer lahko dodate informacije o sebi.
- Spisek nadzorov (
) prikazuje pred kratkim opravljene spremembe strani, ki jih opazujete (kliknite zvezdico v desnem zgornjem kotu, da dodate stran na svoj spisek nadzorov). - Pogovor je vaša uporabniška pogovorna stran, na kateri vam lahko ljudje pustijo sporočila.
- Peskovnik je stran v vašem uporabniškem prostoru, kjer lahko eksperimentirate z urejanjem brez skrbi, da bi povzročili težave na dejanski strani Wikipedije.
- Nastavitve vam omogočajo, da spremenite geslo in prilagodite nastavitve e-pošte in programske opreme wikija.
- Prispevki vsebujejo seznam vseh urejanj, ki ste jih opravili.
- Odjava vas odjavi iz vašega računa.
Na levi
Na levi strani vsake strani so na voljo dodatne uporabne povezave:
- Pomoč je vhodna točka strani pomoči Wikipedije.
- Pod lipo je osrednja stran, namenjena razpravam in vprašanjem o različnih vidikih Wikipedije.
- Portal skupnosti je stran, na kateri se lahko seznanite z opravili, ki jih je treba opraviti, skupinami, ki se jim lahko pridružite, in novicami o nedavnih dogodkih in trenutnem dogajanju v projektu.
Še več uporabnih povezav
Na Wikipediji obstaja še nekaj drugih strani, ki jih je koristno poznati:
- Vprašanja lahko postavite na strani Forum za pomoč (uporaba ali urejanje Wikipedije).
- Vprašanja enciklopedične narave lahko postavite Oraklju.
- Na strani Prošnje za administratorsko pomoč lahko uporabniki zaprosijo za pomoč administratorja ali birokrata.
Slogovni priročnik
Slogovni priročnik (SlogP ali SLOGP) je poglobljen vodič, ki določa standarde za oblikovanje člankov na Wikipediji. Sledenje tem smernicam pomaga ohranjati enciklopedijo jasno, dosledno in stabilno.
Najpreprostejši način za to je najti dobro napisan članek in kopirati njegovo oblikovanje. Če pa želite več informacij o oblikovanju, bo SlogP verjetno imel priporočilo (vsebino lahko iščete tukaj).
Zapomnite si, da je SlogP smernica; ni se vam treba vsega zapomniti! Namenjen je pomoči, ko niste prepričani, kako najbolje prikazati informacije in zmanjšati sporov, če se drugi urejevalci ne strinjajo z vašo izbiro oblikovanja.
Vsebina je pomembnejša od oblikovanja, in drugi urejevalci vam lahko pomagajo, če ste v dvomu (podobno velja, da predpostavimo dobronamernost, ko vam drugi pomagajo pri oblikovanju vašega pisanja).
Poglavja člankov
.png)
Članek naj se začne z enostavnim povzetkom teme, ki nato vodi bralca v podrobnosti, pri čemer je besedilo razdeljeno na obvladljive dele z logičnimi naslovi.
Uvod
Uvodni razdelek je prvi del članka, ki se pojavi pred kazalom vsebine in katerim koli naslovom. Prva poved v uvodnem razdelku običajno vsebuje jedrnato definicijo in opiše pomembnost teme. Preostanek uvodnega razdelka predstavlja kontekst članka in povzema ključne točke.
Uvodni razdelek naj bo dolg od enega do štirih odstavkov in samostojno predstavlja jedrnat pregled članka. Poudarek, ki ga namenjamo vsaki izjavi v uvodnem razdelku, naj približno odraža njeno relativno pomembnost za temo. Izjave naj bodo skrbno podprte s viri, če obravnavano gradivo ni podprto s sklici v članku. Stavki naj bodo napisani v jasnem in dostopnem slogu, ki spodbuja branje celotnega članka. Preostali del članka bo podal bralcem, ki želijo več informacij, podrobnejše informacije.
Poglavja in naslovi
Članki so organizirani v poglavja in podpoglavja, vsak s kratkim naslovom, ki se bo samodejno pojavil v kazalu vsebine. Na splošno so najbolj berljivi odseki tisti, ki so dolgi od enega do štirih odstavkov.
Običajno je le prva beseda v naslovu napisana z veliko začetnico.
Naslov 1 je naslov članka in se samodejno generira. Naslovi poglavij v članku se začnejo na drugem nivoju (==Naslov 2==), podnaslovi pa na tretjem nivoju (===Naslov 3===) in tako naprej. Poglavja naj ne preskočijo nivoja med naslovi in podnaslovi (na primer od naslova drugega nivoja na neposredno na podnaslov četrtega nivoja).
- Glej tudi
Slike in reference
Slike naj bi podpirale vsebino članka, ne da bi jo zasenčile, in za informacije, ki so kontroverzne ali bi lahko izzvale spor, naj bodo na voljo sklici.
Slike
Slike pomagajo bralcem razumeti članek, in niso namenjene zgolj njegovemu okraševanju. Slike dodajte ali zamenjajte samo, če so boljše od obstoječih ali dodatno podpirajo besedilo članka. Pri ustvarjanju in nalaganju slike mora biti ločljivost zadostna in uporabljen mora biti ustrezen format datoteke.
Slike naj bodo v članku enakomerno razporejene, naj bodo relevantne za poglavja, v katerih so izpisane, ter naj vključujejo pojasnjevalni opis. Slike so privzeto prikazane kot majhne sličice in so poravnane na desni strani članka, da ohranijo vizualno enotnost strani. Če je potrebno, so na voljo tudi drugi formati, na primer: leva poravnava, galerije in panorame.
Izogibajte se preobremenjevanju kratkih poglavij z velikim številom slik, saj se lahko prelijejo v naslednje poglavje in zmanjšajo berljivost.
- Glej tudi
- Uvod v slike (Wikioznačevanje)
- Uvod v slike (Vizualni urejevalnik)
- Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike (podrobnejše smernice)
Sklicevanje
- Ne pretiravajte z uporabo citatov iz virov; članki naj bi na splošno povzeli in strnili, kaj viri govorijo o določeni temi.
- Uporabljajte zanesljive vire informacij.
- V članku uporabite obstoječi slog sklicev, z dodanim seznamom sklicev na dnu članka.
Sklici naj bodo navedeni, ko dodajate gradivo, ki je kontroverzno ali verjetno sporno, in ko dodajate gradivo v biografski članek živeče osebe ter pri nalaganju slike. Čeprav se je za pravilno obliko sklica potrebno potruditi, je pomembno, da vključite dovolj informacij, da lahko bralec prepozna vir; če je potrebno, lahko drugi uredniki lahko izboljšajo obliko sklicev.
Podobno kot pri slikah, obstaja privzeti slog sklicevanja, vendar se včasih uporablja tudi alternativna oblika. Pri dodajanju novih sklicev uporabite isti slog, ki je že uporabljen v članku, ali pa se posvetujte na pogovorni strani glede morebitnih sprememb. Medvrstični sklici, ki jih dodate v članek, se dodajo v poglavje "Sklici" na koncu članka (ki naj bo postavljen pod poglavje "Glej tudi" in nad poglavje "Zunanje povezave", če sta prisotna en ali oba).
- Glej tudi
Povezovanje
Povezave
Povezovanje s hiperpovezavami je pomembna značilnost Wikipedije. Notranje povezave (ali "wikipovezave") povezujejo projekt v medsebojno povezano celoto. Povezave zagotavljajo takojšen dostop do lokacij znotraj projekta in povečujejo razumevanje bralcev o obravnavani temi. Kako jih dodajati, ste se naučili v razdelu Urejanje v tem vodiču.
Da določite, koliko notranjih povezav je potrebno vključiti v članek, se vprašajte, "Ali bi bil bralec te teme zainteresiran za ta drugi članek? Ali pomaga razložiti koncept, ki je samo na kratko opisan v tem članku ali pa bi lahko bralcu bil neznan?". Običajno naj bi bila prva pojavitve (vendar ne naslednje pojavitve) pomembne besede povezana z ustreznim člankom na to temo. Pazite, da ne vključite preveč povezav, saj to zmanjšuje berljivost.
Zunanje povezave (do spletnih strani, ki niso znotraj Wikipedije) se lahko dodajo v poglavje "Zunanje povezave", skupaj s kratkim opisom. Te naj bodo vključene le, če so izjemno relevantne ali zagotavljajo več podrobnosti, kot jih članek lahko zajame. Spletne strani, ki se uporabljajo kot sklici za podporo vsebini članka, pa naj se namesto tega vključijo v poglavje "Sklici".
- Glej tudi
- Uvod v povezovanje (Wikioznačevanje)
- Uvod v povezovanje (Vizualni urejevalnik)
- Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje (podrobnejše smernice)
Konsistentnost
V SlogP so vključena obsežna navodila o vseh vrstah slogovnih elementov. Spodaj je vzorec vrst stvari, glede katerih lahko poiščete nasvete.
Jezik
Izogibajte se izrazom kot so jaz, mi in ti, razen v citatih in imenih del.
Izogibajte se izrazom ko so opazite in pomnite (ki predpostavljajo "vas" kot bralca); in izogibajte se izrazom, kot so seveda, v resnici in očitno.
Datumi in števila
Izogibajte se besednim zvezam, ki bodo sčasoma zastarele (npr. nedavno ali letos). Namesto tega lahko uporabite frazo "od tega in tega datuma."
Zapišite 12.000 za dvanajst tisoč, in ne 12,000; za decimalne vejice velja: 3,14, in ne 3.14.
Skladno s Slovenskim pravopisom se stvarni datum zapiše v obliki: 25. junij 1991. Dovoljen je tudi zapis datuma oz. letnice s celo besedo (tj. tisoč devetsto enaindevetdeset), vendar je zaradi lažje berljivosti slednja oblika odsvetovana. Namesto imena meseca lahko uporabljamo tudi števko (tako arabsko 25. 6. 1991 kot rimsko ustreznico 25. VI. 1991).
Desetletja so v slovenskem jeziku označena z arabskimi številkami v obliki: 2. desetletje prejšnjega stoletja ali 20. leta 20. stoletja.
Stoletja so v slovenskem jeziku označena z arabskimi številkami v obliki: 2. stoletje ali 2. stoletje pr. n. št.
V članku vedno sledite te enotni obliki zapisa datuma.
V članku uporabljajte ena, dve, tri, ..., osem, devet in ne 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 (čeprav je veliko izjem, tako da je vse odvisno od okoliščin).
Velike začetnice
Se uporabljajo na začetku stavka. Uporabljamo jo tudi za pisanje lastnih imen. Ta so lahko zamljepisna, osebna ali pa stvarna. Stvarna so: naslovi knjig in besedil, imena organizacij, podjetji, ustanov, imena družbenopolitičnih in upravnih skupnosti, imena revij, časopisov, rubrik in oddaj, imena vozil, ladij, letal, naslovi umetniških del, imena društev in strank ter imena prireditev in festivalov.
Pri uporabi znanstvenih imen veljajo naslednje smernice:
- imena rodov pišemo ležeče in z veliko začetnico — Homo, Rosa, Saccharomyces.
- Vrstne pridevnike pišemo ležeče in za imenom ali okrajšavo imena rodu — Homo sapiens ali H. sapiens, nikoli pa samo sapiens, saj taki označevalci niso nujno specifični. Vedno jih pišemo z malo začetnico.
- Imena višjih taksonomskih skupin pišemo z veliko začetnico, vendar pa neležeče — Hominidae, Mammalia, Animalia.
Okrajšave in kratice
Za označevanje približnih datumov je bolje, da uporabljate neležečo okrajšavo c. (ki ji sledi presledek) kot pa circa, ca. ali approx.
Pišite ZDA, in ne USA.
Namesto znaka "&" uporabite besedo "in", razen v tabelah, infopoljih in uradnih imenih, kot je AT&T.
Ob prvi pojavitvi kratice izpišite sestavne dele kratice in navedite kratico, kot je Slovenska ljudska stranka (SLS).
Ločila
Dogovor v Slovenski Wikipediji je, da uporabljamo usredinjene dvojne narekovaje » in «, čeprav Slovenski pravopis dovoljuje tudi drugačne.
Ležeče besedilo se uporablja za imena oz. naslove albumov, knjig, video iger, filmov, oper, simfonij, slik, kipov, časopisov, revij, epskih pesmi, iger, televizijskih in radijskih programov—ampak ne za manjša dela kot so pesmi, članki, eseji, prispevke, poglavja ali deli časopisov in revij, ki jih zapišemo v narekovajih.
Če je pika ali vejica del citiranega besedila, jo postavite pred zaključnim narekovajem. (Rekel je: »Počutim se brezskrbno.«). Piko postavite za narekovaj (beseda brezskrbno pomeni »srečno«.).
Izogibanje prelomom vrstic
Prelomom med besedami se lahko izognete z vstavitvijo nedeljivega presledka namesto običajnega presledka s pomočjo kode ali {{nbsp}}. To preprečuje prelom vrstice v sredini izrazov, kot so 17 kg, AD 565, £11 milijonov, april 2024, 5° 24′ 21.12″ N, Boeing 747 in 2. svetovna vojna.
| Slogovni priročnik (SlogP) |
|---|
Povzetek
SlogP je odličen vir, vendar se ne pričakuje, da boste prebrali celotno vsebino! Tu so ključna načela, ki jih je treba imeti v mislih:
- Doslednost – Obdržite dosleden slog in oblikovanje znotraj članka ter po možnosti tudi med članki.
- Stabilnost – Izogibajte se spreminjanju članka iz enega s smernico opredeljenega sloga v drugega brez zelo dobrega razloga.
- Jasnost – Ciljajte na to, da bo enciklopedija kar najbolj berljiva (npr. izbor besed, postavitev, oblikovanje, diagrami).
- Citiranje virov – Poskrbite, da bodo bralci lahko sledili informacijam v enciklopediji nazaj do zanesljivih virov.
Celoten SlogP vsebuje dodatne nasvete o vsem, od ločil do merskih enot, vključno z manjšimi podrobnostmi. Nasvete glede specifičnih vprašanj lahko poiščete z uporabo SlogP iskalnega polja na desni strani. Ko ste v dvomih, kopirajte oblikovanje obstoječega članka (idealno iz izbranega članka), ki vsebuje podobno temo. Čeprav je pomembno, da sledite SlogP, je preverljiva vsebina pomembnejša od oblikovanja!
Podrobnejše informacije
Zaključek
Kam po pomoč
Strani pomoči lahko iščete tako, da v iskalno polje vpišete predpono »Pomoč:« ali pa obiščite portal pomoči.
Če imate kakršno koli vprašanje, imamo Pod lipo prijazen prostor, kjer vam bodo izkušeni uredniki nudili pomoč.
Naučite se še več
Ti vodiči so zajeli vse, kar potrebujete za začetek – najboljši način, da nadaljujete z učenjem je, da začnete urejati!
Ko boste tukaj preživeli več časa, se boste hitro naučili več o delovanju Wikipedije kot skupnosti. Morda boste želeli spremljati najnovejše dogodke. Lahko tudi brskate po esejih, kjer boste prebrali misli urejevalcev o različnih vidikih Wikipedije.
Majhna nagrada
Z zaključitvijo te serije vodičev ste dobili pravico, da na svoji uporabniški strani prikažete uporabniško polje! Če želite dodati to polje, preprosto kliknite tukaj in nato kliknite Objavi.