Mednarodna fonetična abeceda

Mednarodna fonetična abeceda (izvirno International Phonetic Alphabet, kratica IPA^[1]) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Njen glavni namen je zapis glasov, ki je splošno veljaven za vse jezike^[2] in se danes uporablja v vseh modernih slovarjih in jezikovnih priročnikih. Nespremenjena od leta 2005, obsega 107 osnovnih in približno 55 pomožnih znakov.^[3]

Mednarodna fonetična abeceda sedaj predstavlja standard za zapis izgovorjave v vseh jezikih, najdemo jo v veliki večini slovarjev z zapisano izgovorjavo ter vsakem zapisu izgovorjave na wikipediji (razen na specifičnih straneh o drugih fonetičnih abecedah).

Abeceda spada v posebno vejo abeced, imenovano fonetične abecede, v kateri vsak glas strogo predstavlja le ena črka, ki se ne uporablja za katerikoli drugi glas (vendar so lahko dodane diakritike za natančnejši opis glasa).

Glavna razporeditev samoglasnikov^[4]Uredi

Fonetični samoglasniki
Odprtost ust \ kraj nastanka zvoka	Sprednji del ust			Prednji del ust			Osrednji del ust			Zadnji del ust			Končni del ust (najbolj zadaj)
Zaprta	i	•	y				ɨ	•	ʉ				ɯ	•	u
Skoraj zaprta				ɪ	ʏ			ʊ̈				ʊ
Malo zaprta			e	•	ø			ɘ	•	ɵ			ɤ	•	o
Srednje odprta					•	ø̞			ə					•	o̞
Zmerno odprta					ɛ	•	œ		ɜ	•	ɞ		ʌ	•	ɔ
Skoraj povsem odprta						æ	•	œ̞̈		ɐ			ɑ̽	•	ɒ̝
Povsem odprta							a	•	ɶ	ä	•	ɒ̈	ɑ	•	ɒ

V spodnji tabeli so natančnejši opisi samoglasnikov:


Glas	Druge oznake glasu	IPA št.	IPA ime	Primer	Samoglasnik/soglasnik	Izgovorjava s Slovenskimi glasovi
y̫	yʷ, iʷ	-	Close front protruded vowel	syd (norveščina)	samoglasnik	usta kot i, izgovorjava kot u, vendar bolj podobno glasu i, kot pa je y
ÿ	ɨ͡β̞, ɨᵝ	-	Close central compressed vowel	hus (vzhodno norveško narečje)	samoglasnik	usta medt i in u, izgovorjava kot u, vendar bolj podobno glasu i, kot pa je ʉ
u͍	ɯᵝ	-	Close back compressed vowel	mot (norveščina)	samoglasnik	usta kot u, izgovorjava kot u, vendar vleče k glasu glasu i
ʏ̫	ʏʷ, ɪʷ	-	Near-close front compressed vowel	ylle (švedščina)	samoglasnik	usta med i in e, izgovorjava kot u, vendar v prednjem delu ust ter vleče na i
ʊ͍	ɯ̞ᵝ	-	Near-close back compressed vowel	ond (norveščina)	samoglasnik	med u in o, rahlo vleče na i
ø̫	øʷ, eʷ	-	Close-mid front protruded vowel	søt (norveščina)	samoglasnik	usta kot e, izgovorjava kot o, vendar vleče na i
ø̈	ɘ͡β̞, ɘᵝ	-	Close-mid central rounded vowel	full (švedščina)	samoglasnik	usta med e in o, izgovorimo med e in o
o͍	ɤᵝ	-	Close-mid back compressed vowel	都 (šanghajsko narečje kitajščine)	samoglasnik	kot o, vendar vleče na e
ø̞	œ̝	-	Mid front rounded vowel	rölli (finščina)	samoglasnik	usta med e in ɛ, izgovorjava med o in ɔ
ø̫˕	œ̫˔, ø̞ʷ, œ̝ʷ, e̞ʷ, ɛ̝ʷ	-	Mid front protruded vowel	nött (švedščina)	samoglasnik	usta med e in ɛ, izgovorjava med o in ɔ, bolj podobno glasu e kot ø̞
ɵ̞	ə̹, ɞ̝	-	Mid central rounded vowel	hoppe (danščina)	samoglasnik	kot ə, vendar bolj vleče na o
o̞	ɔ̝	-	Mid back rounded vowel	forense (italijanščina)	samoglasnik	med o in ɔ
ä	a̠, ɐ̞, ɑ̈	-	Open central unrounded vowel	zaal (nizozemsko)	samoglasnik	usta podobno kot a, izgovorimo kot ɔ, vendar vleče na a
i		301	Close front unrounded vowel	biet (nizozemščina)	samoglasnik	hiša
e		3	Close-mid front unrounded vowel	hæl (danščina)	samoglasnik	cerkev
ɛ		303	Open-mid front unrounded vowel	bed (ameriška angleščina)	samoglasnik	zemlja
a	æ̞	3	Open front unrounded vowel	aas (nizozemščina)	samoglasnik	brat
ɑ		305	Open back unrounded vowel	hot (ameriška angleščina)	samoglasnik	usta podobno kot a, izgovorimo kot a, vendar zelo vleče na ɔ
ɔ		306	Open-mid back rounded vowel	thought (ameriška angleščina)	samoglasnik	on
o		3	Close-mid back rounded vowel	kone (danščina)	samoglasnik	erotičen
u		3	Close back rounded vowel	du (danščina)	samoglasnik	truplo
y		309	Close front rounded vowel	über (nemščina)	samoglasnik	usta kot i, izgovorjava kot u, kot pri Türk
ø		3	Close-mid front rounded vowel	købe (danščina)	samoglasnik	usta kot e, izgovorjava kot o
œ		3	Open-mid front rounded vowel	gøre (danščina)	samoglasnik	usta kot ɛ, izgovorjava kot ɔ
ɶ		3	Open front rounded vowel	öra (Stockholmsko narečje švedščine)	samoglasnik	usta kot a, izgovorimo podobno kot ɔ, vendar zelo vleče na a
ɒ	ɔ̞	313	Open back rounded vowel	magyar (madžarščina)	samoglasnik	usta kot a, izgovorimo kot ɔ
ʌ		314	Open-mid back unrounded vowel	gut (ameriška angleščina)	samoglasnik	usta kot ɔ, izgovorjava kot ɛ
ɤ		3	Close-mid back unrounded vowel	път (bolgarščina)	samoglasnik	usta kot o, izgovorimo kot e
ɯ		316	Close back unrounded vowel	sığ (turščina)	samoglasnik	usta kot u, izgovorjava kot i
ɨ	ï, ɯ̈	317	Close central unrounded vowel	înot (romunščina)	samoglasnik	usta med i in u, izgovorjava kot i
ʉ	ü	3	Close central rounded vowel	кюрий (ruščina)	samoglasnik	usta med i in u, izgovorjava kot u
ɪ		3	Near-close near-front unrounded vowel	blik (nizozemščina)	samoglasnik	med i in e
ʏ		3	Near-close near-front rounded vowel	nytt (norveščina)	samoglasnik	usta med i in e, izgovorjava kot u, vendar v prednjem delu ust
ʊ	ɷ	321	Near-close near-back rounded vowel	Stunde (nemščina)	samoglasnik	med u in o
ə		322	Mid central vowel	beschlag (nemščina)	samoglasnik	pes
ɵ	ö	3	Close-mid central rounded vowel	je (francoščina)	samoglasnik	usta med e in o, izgovorimo o
ɐ		324	Near-open central vowel	fatter (danščina)	samoglasnik	usta med a in ɛ, izgovorjava podobna kot ɔ, vendar vleče na a
æ	a̝	3	Near-open front unrounded vowel	cat (ameriška angleščina)	samoglasnik	med a in ɛ
ɜ	ɛ̈, ə̞	326	Open-mid central unrounded vowel	bust (ameriška angleščina)	samoglasnik	usta med ɛ in ɔ, izgovorimo ɛ
ɞ	ɔ̈	395	Open-mid central rounded vowel	tomhail (irščina)	samoglasnik	usta med ɛ in ɔ, izgovorimo ɔ
ɘ	ë, ɤ̈, ə̝	397	Close-mid central unrounded vowel	casă (romunščina)	samoglasnik	ə, vendar vleče na i

Glavna razporeditev pravih soglasnikov^[4]Uredi

Pravi soglasniki so vsi tisti, ki potrebujejo zrak iz pluč za izgovorjavo. Sem jih spada večina in vsi pogosti.

V praznih prostorih se nahajajo tehnično izvedljivi samoglasniki, vendar se ne pojavljajo v nobenem jeziku, v tistih s piko pa naj bi bili samoglasniki nemogoči za izgovovriti.

Na levi strani posamezne kategorije so nezveneči soglasniki, na desni pa zveneče različice

Fonetični pravi soglasniki
Način izgovorjave \ kraj nastanka	Ustnice		Spodnja ustnica in zgornji zobje		Ustnice in jezik		Jezik in zobje		Jezik- zadnji del dlesni		Jezik-tik za zadnjim delom dlesni		Sredina jezika- pred najvišjem delom neba		Sredina jezika- pri najvišjem delu neba		Konec jezika- na zadnji strani neba		Konec jezika- pri uvuli		Ob združenju ustne in nosne votline		Glasilke
Zrak gre skozi nos	m̥	m		ɱ		n̼			n̥	n			ɳ̊	ɳ	ɲ̊	ɲ	ŋ̊	ŋ		ɴ	•	•	•	•
Zrak se ustavi	p	b	p̪	b̪	t̼	d̼			t	d			ʈ	ɖ	c	ɟ	k	g	q	ɢ	ʡ	•	ʔ	•
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo ter trči ob zobe	•	•	•	•	•	•			t͡s	d͡z	t͡ʃ	d͡ʒ	ʈ͡ʂ	ɖ͡ʐ	t͡ɕ	d͡ʑ	•	•	•	•	•	•	•	•
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo	p͡ɸ	b͡β	p̪͡f	b̪͡v			t͡θ	d͡ð	t͡ɹ̝̊	d͡ɹ̝	t͡ɹ̝̊˗	d͡ɹ̝˗			c͡ç	ɟ͡ʝ	k͡x	ɡ͡ɣ	q͡χ	ɢ͡ʁ		ʡ͡ʢ	ʔ͡h
Zrak gre skozi ozko luknjo in trči ob zobe	•	•	•	•	•	•			s	z	ʃ	ʒ	ʂ	ʐ	ɕ	ʑ	•	•	•	•	•	•	•	•
Zrak gre skozi ozko luknjo	ɸ	β	f	v	θ̼	ð̼	θ	ð	θ̠	ð̠	ɹ̠̊˔	ɹ̠˔		ɻ˔	ç	ʝ	x	ɣ	χ	ʁ	ħ	ʕ	h	ɦ
Zrak zaokroži po ustni votlini			ʋ̥	ʋ					ɹ̥	ɹ			ɻ̊	ɻ	j̊	j	ɰ̊	ɰ						ʔ̞
Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici		ⱱ̟		ⱱ		ɾ̼			ɾ̥	ɾ			ɽ̊	ɽ			•	•		ɢ̆		ʡ̆	•	•
Jezik vibrira zrak	ʙ̥	ʙ							r̥	r			ɽ̊r̥	ɽr			•	•	ʀ̥	ʀ	ʜ	ʢ	•	•
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika	•	•	•	•					t͡ɬ	d͡ɮ			ʈ͜ɭ̊˔		c͡ʎ̥˔		k͡ʟ̝̊	ɡ͡ʟ̝			•	•	•	•
Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika	•	•	•	•					ɬ	ɮ			ɭ̊˔	ɭ˔	ʎ̝̊	ʎ̝	ʟ̝̊	ʟ̝			•	•	•	•
Zrak zaokroži po straneh ustne votline	•	•	•	•					l̥	l			ɭ̊	ɭ	ʎ̥	ʎ	ʟ̥	ʟ		ʟ̠	•	•	•	•
Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici tako, da zrak potuje le ob straneh ustne votline	•	•	•	•						ɺ				ɭ̆		ʎ̆		ʟ̆			•	•	•	•

Glavna razporeditev ostalih soglasnikov^[4]Uredi

Ostali soglasniki so vsi tisti, ki ne potrebujejo zraka iz pljuč za izgovorjavo.

Fonetični ostali soglasniki
Način izgovorjave \ kraj nastanka	Ustnice	Spodnja ustnica in zgornji zobje	Jezik in zobje	Jezik- zadnji del dlesni	Jezik-tik za zadnjim delom dlesni	Sredina jezika- pred najvišjem delom neba	Sredina jezika- pri najvišjem delu neba	Konec jezika- na zadnji strani neba	Konec jezika- pri uvuli	Ob združenju ustne in nosne votline
Zrak se ustavi	pʼ		tʼ			ʈʼ	cʼ	kʼ	qʼ	ʡʼ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo			t͡θʼ	t͡sʼ	t͡ʃʼ	ʈ͡ʂʼ		k͡xʼ	q͡χʼ
Zrak gre skozi ozko luknjo	ɸʼ	fʼ	θʼ	sʼ	ʃʼ	ʂʼ	ɕʼ	xʼ	χʼ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika	•	•	t͡ɬʼ				c͡ʎ̝̊ʼ	k͡ʟ̝̊ʼ		•
Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika	•	•	ɬʼ							•
Zvok ni zveneč	ʘ		ǀ	ǃ			ǂ	•	•	•
Zvok je zveneč	ʘ̬		ǀ̬	ǃ̬			ǂ̬	•	•	•
Zrak gre skozi nos	ʘ̃		ǀ̃	ǃ̃			ǂ̃	•	•	•
Zvok ni zveneč, zrak potuje ob straneh jezika	•	•	ǁ					•	•	•
Zvok je zveneč, zrak potuje ob straneh jezika	•	•	ǁ̬					•	•	•
Zvok je zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučam	ɓ		ɗ			ᶑ	ʄ	ɠ	ʛ
Zvok ni zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučam	ɓ̥		ɗ̥			ᶑ̊	ʄ̊	ɠ̊	ʛ̥

Fonetični znaki v SlovenščiniUredi

Soglasniki
Soglasniki			Samoglasniki z visokim tonom			Samoglasniki z nizkim tonom			Nenaglašeni samoglasniki
Znak	Primer	IPA Ime	Znak	Primer	IPA ime	Znak	Primer	IPA ime	Znak	Primer	IPA ime
p	pero, apno	Voiceless bilabial stop	ìː	hiša	Close front unrounded vowel	í	bik	Close front unrounded vowel	i	biti	Close front unrounded vowel
b	biti, žaba	Voiced bilabial stop	ùː	truplo	Close back rounded vowel	íː	list	Close front unrounded vowel	u	mamut	Close back rounded vowel
t	trava, otrok	Voiceless alveolar stop	èː	cerkev	Close-mid front unrounded vowel	ý	Türk	Close front rounded vowel	ə	danes	Mid central vowel
d	do, oditi	Voiced alveolar stop	òː	erotičen	Close-mid back rounded vowel	ú	kruh	Close back rounded vowel	ɛ	medved	Open-mid front unrounded vowel
k	klepet, kolo	Voiceless velar stop	ə̀	sem	Mid central vowel	úː	romunščina	Close back rounded vowel	ɔ	potok	Open-mid back rounded vowel
g	govor, gora	Voiced velar stop	ɛ̀ː	zemlja	Open-mid front unrounded vowel	éː	kreda	Close-mid front unrounded vowel	a	žena	Open central unrounded vowel
m	mati, Istanbul	Voiced bilabial nasal	ɔ̀ː	poten	Open-mid back rounded vowel	óː	pot	Close-mid back rounded vowel	əɾ	koder
ɱ	simfonija, informacija	Voiced labiodental nasal	àː	danes	Open central unrounded vowel	ə́	pes	Mid central vowel
n	ne	Voiced alveolar nasal	ə̀ɾ	vrba		ɛ́	met	Open-mid front unrounded vowel
ŋ	banka	Voiced velar nasal				ɛ́ː	adverb	Open-mid front unrounded vowel
r	riba	Voiced alveolar trill				ɔ́	on	Open-mid back rounded vowel
ɾ	robot	Voiced alveolar tap				ɔ́ː	alkova	Open-mid back rounded vowel
f	figa, film	Voiceless labiodental fricative				á	brat	Open central unrounded vowel
v	filozof Dolar	Voiced labiodental fricative				áː	grad	Open central unrounded vowel
s	sestra, most	Voiceless alveolar fricative				ə́ɾ	tržnica
z	zob, zima	Voiced alveolar fricative
ʃ	šum, šivanka	Voiceless postalveolar fricative
ʒ	žival, koža	Voiced palatoalveolar fricative
x	hrib, harfa	Voiceless velar fricative
ɣ	vrh	Voiced velar fricative
ʋ	vrata, voda	Voiced labiodental approximant
j	jaz	Voiced palatal glide
l	luna, luka	Voiced alveolar lateral liquid
t͡s	car	Voiceless alveolar affricate
t͡ʃ	čaj, način	Voiceless palato-alveolar affricate
d͡z	brivec	Voiced alveolar affricate
d͡ʒ	džip, džez	Voiced post-alveolar affricate

Glej tudiUredi

31635

SkliciUredi

↑ Laver, John (1994). Principles of Phonetics. New York: Cambridge University Press. str. 561. ISBN 0-521-45031-4 (hb); ISBN 0-521-45655-X (pb). The acronym ‘IPA’ strictly refers…to the ‘International Phonetic Association’. But it is now such a common practice to use the acronym also to refer to the alphabet itself (from the phrase ‘International Phonetic Alphabet’) that resistance seems pedantic. Context usually serves to disambiguate the two usages.
↑ International Phonetic Association (1999). Handbook of the International Phonetic Association: A guide to the use of the International Phonetic Alphabet. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-65236-7 (hb); ISBN 0-521-63751-1 (pb).
↑ MacMahon, Michael K. C. (1996). "Phonetic Notation". V P. T. Daniels and W. Bright (eds.) (ur.). The World’s Writing Systems. New York: Oxford University Press. str. 821–846. ISBN 0-19-507993-0.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link)
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 "IPA Chart with Sounds | International Phonetic Alphabet Sounds". www.internationalphoneticalphabet.org. Pridobljeno dne 2020-05-01.

Zunanje povezaveUredi

Uradna stran Mednarodne fonetične zveze (angleško)
Podatki o IPA s strani Omniglot (angleško)

Brezplačne pisave IPAUredi

Charis SIL, najpopolnejši paket vrste pisave IPA
Odprtokodni fonti IPA za dokumente LaTeX

Tehnične opombeUredi

Večina IPA simbolov ni vključenih v najbolj razširjeno obliko Times New Roman (čeprav so vključeni v verziji za Windows Vista), prednastavljeni font za latinico v Internet Explorerju za Windowse. Za pravilni prikaz IPA simbolov v tem spletnem brskalniku ga morate nastaviti za uporabo fontov, ki vključujeo IPA razširjene znake. Taki fonti vkjučujejo Lucida Sans Unicode, ki se dobi z Windows XP; Gentium, Charis SIL, Doulos SIL, DejaVu Sans ali TITUS Cyberbit, ki so prosto dostopni; ali Arial Unicode MS, ki se dobi z Microsoft Office.

Na tej strani smo Internet Explorer prisilili, da prednastavljeno uporabi tak font, tako da se mora izpisati pravilno, toda to ni narejeno na vseh straneh, ki vsebujejo IPA. To se nanaša tudi na druge strani, ki uporabljajo posebne simbole. Imejte to v mislih, ko v člankih vidite napačno prikazane simbole, kot je "຦".

Posebni simboli bi se morali izpisati pravilno brez nadaljnje konfiguracije za Mozilla Firefox, Konqueror, Opera, Safari in večino novejših spletnih brskalnikov.

[1] Laver, John (1994). Principles of Phonetics. New York: Cambridge University Press. str. 561. ISBN 0-521-45031-4 (hb); ISBN 0-521-45655-X (pb). The acronym ‘IPA’ strictly refers…to the ‘International Phonetic Association’. But it is now such a common practice to use the acronym also to refer to the alphabet itself (from the phrase ‘International Phonetic Alphabet’) that resistance seems pedantic. Context usually serves to disambiguate the two usages.

[IPA_1999-2] International Phonetic Association (1999). Handbook of the International Phonetic Association: A guide to the use of the International Phonetic Alphabet. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-65236-7 (hb); ISBN 0-521-63751-1 (pb).

[world-3] MacMahon, Michael K. C. (1996). "Phonetic Notation". V P. T. Daniels and W. Bright (eds.) (ur.). The World’s Writing Systems. New York: Oxford University Press. str. 821–846. ISBN 0-19-507993-0.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link)

[:0-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 "IPA Chart with Sounds | International Phonetic Alphabet Sounds". www.internationalphoneticalphabet.org. Pridobljeno dne 2020-05-01.

[1]

[2]

[3]

[4]