Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje. Smiselno jo je vpeljati le pri transverzalnih valovanjih, pri katerih je nihanje pravokotno na smer širjenja valovanja. Najpogosteje se polarizacija vpelje pri elektromagnetnem valovanju (na primer vidni svetlobi), pri katerem električno in magnetno polje nihata pravokotno drugo na drugo, in hkrati pravokotno na smer širjenja valovanja. Pri elektromagnetnem valovanju je smer polarizacije po dogovoru enaka smeri nihanja jakosti elektičnega polja. Če nihanje poteka le v eni smeri, je val linearno polarizirian, če pa se s širjenjem vala nihanje suče, je valovanje krožno ali eliptično polarizirano. V primeru, da se smer nihanja spreminja tako hitro, da se ne da določiti smeri polarizacije, je val nepolariziran.

Običajne optične snovi (na primer steklo) so izotropni in polarizacijo ohranjajo. Obstajajo pa tudi optično aktivne ali dvolomne snovi. Prve pri prehodu svetlobe skozi snov polarizacijo sučejo, pri drugih pa polarizacija vpliva na smer širjenja žarka skozi snov.
Opis polarizacije Uredi
Osnovni tipi polarizacije Uredi
- linearna polarizacija: smer polarizacije je konstantna in vektor jakosti električnega polja ne spreminja svoje smeri.
- krožna polarizacija: vektor električnega polja opisuje krožnico. Krožna polarizacija se nadalje deli na levo- in desnosučno krožno polarizacijo.
- eliptična polarizacija: vektor električnega polja opisuje elipso. Linearna in krožna polarizacija sta samo posebna primera eliptične polarizacije.
Polarizacija ravnega vala Uredi
Naj se elektromagnetni val širi v smeri . Vektorja električnega, E, in magnetnega polja, H, ležita v ravnini , ki je pravokotna na os . E in H se zapišeta kot
- in .
Tu so amplitude električnega in magnetnega polja v in smeri. S je označen valovni vektor in z krožna frekvenca.
Komponenti in sta
- ,
kjer je
in skupna amplituda električnega polja
- .
Tak val je linearno polariziran pod kotom glede na os .
Eliptična polarizacija in polarizacijska elipsa Uredi
V splošnem se vektor jakosti električnega polja E zapiše kot
ali po posameznih komponentah
Zapis realnega dela eksponenta
Komponenti in nihata z isto frekvenco , a se razlikujeta v fazi. Iz zgornje enačbe sledi
- ,
pri čemer je .To je enačba elipse, zasukane za kot glede na os . Za kot velja
- .
Z upoštevanjem izraza za kot se polosi elipse zapišeta kot
in val kot
- .
Mejna primera eliptične polarizacije sta linearna in krožna polarizacija.
Linearna in krožna polarizacija Uredi
Naj bo ali . Enačba elipse se preoblikuje v
- .
To ni več enačba elipse, temveč enačba premice z naklonom . Električno polje E v tem primeru niha v smeri, določeni z in
- .
V drugem mejnem primeru je in . Iz enačbe elipse sledi
- .
To je enačba krožnice. Eliptična polarizacija pri teh pogojih zavzame mejno vrednost krožne polarizacije. Vektor električnega polja je
Zapis polarizacije z Jonesovimi vektorji Uredi
Vse informacije o polarizaciji elektromagnetnega vala so vsebovane v njegovi amplitudi in fazi. Val, ki potuje v smeri , se zapiše kot
- .
Pripadajoč Jonesov vektor
opiše amplitudi in fazi v smereh in . Vsota kvadratov absolutnih vrednosti obeh komponent je sorazmerna svetlobni intenziteti. Navadno se uporablja Jonesovo matriko v normalizirani obliki. Nekaj zgledov Jonesovih vektorjev je zbranih v naslednji tabeli:
Polarizacija | Pripadajoči Jonesov vektor |
Linearno polarizirana v x smeri | |
Linearno polarizirana v y smeri | |
Linearno polarizirana in nagnjena za kot 45° glede na x os | |
Linearno polarizirana in nagnjena za kot - 45° glede na x os | |
Desnosučno krožno polarizirana | |
Levosučno krožno polarizirana |
Polarizacija naravne svetlobe Uredi
Naravna svetloba je nepolarizirana, saj nastane valovanje iz velikega števila naključnih atomskih sipalcev. Ti izsevajo valovni paket v času reda s. Vsi izsevani paketi z enako frekvenco tvorijo polariziran val, ki pa traja le toliko, dokler se ne izseva nov paket. Izsevana svetloba je tako skupek vseh možnih valovnih paketov, ki so popolnoma nepredvidljivi.
Literatura in viri Uredi
- Fundamentals of photonics, 2nd edition, Saleh & Teich, Wiley, 2007, ISBN 978-0-471-35832-9.
- Modern optics, Guenther, Wiley, 1990, ISBN 0-471-60538-7.
- Optics, 4th edition, Hecht, Pearson, 2002, ISBN 0-321-18878-0.