Pogovor:Zlitina

Zlitina vs. litina

Ali stroka loči med zlitinami in litinami in če, kako? --Peterlin 13:13, 8 dec 2004 (CET)

Zlitina je v članku (zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem), o litini pa govorimo kot o kovini, iz katere se ulivajo predmeti (npr. bela, siva, jeklena, temprana litina). --AndrejJ 15:54, 8 dec 2004 (CET)

Definicija zlitine je v redu, litina pa ni kovina, temveč predvsem železova zlitina, ki vsebuje več kot 2,06 odstotka ogljika (siva, avstenitna siva, nodularna, temprana, bela itd. litnina). Seveda poznamo še nekatere druge specialne litine, npr. jekleno litino, ki pa jih opredelimo z ustreznimi pridevniki).--Duxborut 17:09, 10. avgust 2007 (CEST)

Vrzeli

V katero krovno vedo spadajo intersticije - vrzeli? Trenutno sem jih postavil v kristalografijo - »vrzel (kristalografija)«. Ali mogoče kar v fiziko, ali atomiko? Vsaj še ene vrzeli so - v astronomiji, kjer je nastavljena povezava vrzel (astronomija) (void (astronomy) v angleščini). Ne najdem tudi ustreznega angleškega članka, če seveda sploh obstaja - »void (..)«. Stran void preusmerja na vacuum, kar ni v sotvarju z vrzelmi vsaj v astronomiji. --xJaM 13:16, 8 dec 2004 (CET)

Sedaj se je pojavil članek o prazninah. V definiciji je omenjena znanost/nauk o materialih/(snov). Potrebno bo prestaviti, ker so še druge možne praznine/vrzeli na drugih področjih. --xJaM 16:37, 10 dec 2004 (CET)

Intersticije oz. vrzeli seveda res spadajo v kristalografijo, prav tja pa bi postavil tudi praznine. Sam moram sicer priznati, da sem moral dvakrat prebrati, preden sem razumel, kaj so vrzeli in kaj praznine: ker mislim, da zdaj razumem, bom povedal še tu, pa naj me kdo popravi, če se motim. Za razliko od kock krogel ne moremo zložiti tako, da med njimi ne bi bilo praznih prostorov – celo pri heksagonalnem najgostejšem skladu, ki je najbolj kompaktno pakiranje – kar so topničarji vedeli že zdavnaj in so tako zlagali svoje kamnite krogle – ostane še vedno precej prostora. To so vrzeli. Praznina pa zazeva, če eno od zloženih topovskih krogel zmakneš. Praznine so torej dosti večje, seveda pa jih je v kristalu dosti manj. --Peterlin 09:58, 13 dec 2004 (CET)

Vidia

To v pravem pomenu ni zlitina, temveč je kompozit...

V članku piše, da je zlitina zmes več (običajno) kovin. Res da jih najbolj običajno pridobivamo z mešanjem v tekočem stanju lahko pa tudi z drugimi metodami npr. sintranje.

Od tukaj naprej: --Franc Zupanič 13:35, 20 dec 2004 (CET) Tukaj bi rad poudaril razliko med zlitino in kompozitom izdelanim s prašno metalurgijo (stiskanjem in sintranjem). Zmešajmo 95 g aluminijevega in 5 g bakrovega prahu, stisnimo in sintrajmo pri 550 °C. Dobili bomo zlitino, v kateri bodo na atomskem nivoju pomešani atomi bakra in aluminija (zmesni kristal, trdna raztopina). Če bi imeli zmes 80 g Al in 20 g Cu, bi po sintranju dobili trdno raztopino na osnovi aluminija in spojino Al2Cu. Če bi isti zlitini izdelali z litjem, bi dobili enak rezultat.

Kadar pa pomešamo med seboj prah volframovega karbida (WC) in Co, dosežemo le to, da pri sintranju kobalt "zlepi" delce WC med seboj (Dobimo kompozit: karbidno trdino - vidia). Če bi s taljenjem in litjem izdelali zlitino z enako kemično sestavo, kot jo ima karbidna trdina, bi dobili nekaj povsem drugega. Kaj bi to bilo, bi morali pogledati v ternarni fazni diagram W-C-Co. Na žalost ga nimam, da bi to zapisal.