Pogovor:Sionsko priorstvo

Glede tega nisem prepričan. Da Vincijeva koda je samo zelo napet roman, ki povezuje tako resnične (Opus Dei, sangreal,...) kot neresnične. Glede tega priorstva sem prepričan, da ni nikdar obstajalo. LP, --Klemen Kocjancic 18:39, 18 jan. 2005 (CET)

Obstoj tega priorstva je zelo vprašljiv, nikjer dokazan. Je eden od povodov za antisemitizem (????). Janez Novak 19:03, 18 jan. 2005 (CET)

Kje si pa to zasledil? Sionsko priorstvo nasprotuje verovanju v eno osebo in časti človeka kot del narave (žensko dajejo v ospredje, saj daje življenje, brez nje ne bi bil dopoljen cikel življenja,...), nasprotuje institucionalizirani religiji,... LP, --Klemen Kocjancic 19:08, 18 jan. 2005 (CET)

Prav to kar si napisal dokazuje moj zapis.

• Prvič. Obstoj tega sionstva ni nikjer dokazan. Bili pa so (ponarejeni) dokumenti povod (ne vzrok!) za mnogo preganjanj.
• Drugič. Veliko verstev ne podpira monoteizma (verovanja v eno osebo).
• Tretjič. Nasprotovanje instucionalni religiji. Verjetno misliš rimo-katoliško. Samo v drugih področjih sveta so druge religije "instuticionalne". Ali je pri nas RK cerkev institucionalna? Upam da ne!
• Četrtič. Nasprotovanje (ne pa prepoved!) neki religiji je v demokraciji, prostem pogledu na religije in pogojih proste konkurence (tudi med religijami!) nekaj normalnega.
• In končno. Čaščenje človeka kot dela narave in tega da ženska daje življenej in doponjuje cikel življena načelno ni zgrešeno.

• In še zadnji konec. Nisem teoretik religij, niti filozof religije, niti kaj podobnega. Tako ne znam v popolnosti utemeljiti svojih pomislekov. Janez Novak 19:58, 18 jan. 2005 (CET)

Ja, to je res. Ampak antisemitizem je pa nekaj čisto drugega in nima nobene zveze z priorstvom. LP, --Klemen Kocjancic 20:02, 18 jan. 2005 (CET)

Knjiga, ki pove največ o tej pereči vsebini je razvpita "Sveta kri, sveti gral" (Michael Baigent, Richard Leigh, Henry Lincoln) in njena nadaljevanka (Mesijanska zapuščina). Avtorji naj bi bili (so) raziskovalni novinarji-zgodovinarji in prva knjiga je bila že kakšnih 20 let nazaj pravi bestseller, [1], zanimivo poletno branje, mislim, da prevedena v slo., sicer pa v scr. in seveda en. --Ziga 19:29, 31 julij 2005 (CEST)

Meni se tukaj zdi zanimivo dejstvo, da ima avtor zgornje knjige (Richard Leigh) enak priimek imenu zgodovinarja iz Da Vincijeve šifre (sir Leigh Teabing). Njegov priimek pa je anagram Baigent :) lp, --matijap | pogovor 21:42, 31 julij 2005 (CEST)

Vinci in podobno

Izgleda, da je večina bralcev izvedela večino podatkov iz Brownove knjige (in so jo brali kot neke vrste izobraževalno literaturo), dejstvo pa je, da je knjiga precejšnja godlja. Sicer pa, pri kriminalki je prav res vseeno, s kakšnimi informacijami se stopnjuje dramatska napetost, torej knjigi ni kaj očitati (saj ni leksikon). Avtor je zagotovo bral zgoraj omenjeno knjigo, saj so bili v njej podatki o Sioncih prvič javno predstavljeni (in so že itak kontroverzni in nekateri nedokazljivi, torej, samo sklepanja). Na internetu in še kje obstaja morje quasi teozofskih člančičev, ki lahko privedejo do prav presunljivih in fantazijskih zaključkov. Če povežeš eno in drugo... Glede na svobodo govora, če to sploh v resnici obstaja, pa bi rekel takole (Q & A):

• ali je v D.V.Š. kaj resnice? - latinski pregovor pravi, da "Nobena knjiga ni tako slaba, da se od nje ne bi mogli ničesar naučiti"
• zakaj je RKC prizadeta? - ker je resna institucija, ki brani svoje interese in seveda tudi obsoja klevete; --- vendar mi ni jasno, zakaj se je RKC tako burno odzvala na to knjigo. Saj je le kriminalka, trditve v njej pa so jo zbodle na tak način, da ni mogla ohraniti pokončne drže ignoriranja takega pisanja, iz tega bi lahko zaključili, da kakšna stvar vendarle drži (kljub temu, da je napačno interpretirana).
• O resničnosti Sioncev in sploh vseh stvari, ki nas obkrožajo, pa se da povedati tole: SO resnični, prav tako kot Tolkienova mitologija, kot družinsko deblo Buendia (Marquez) itd. Zdaj so v naših glavah, prav tako kot druge abstraktne reči, ki jih nismo nikoli videli in jih nikoli ne bomo. V tem je čar človeške psihe; saj ne razmišljamo o nič-u ampak o konkretnem liku idejnega sveta, pa naj bo oprijemljiv ali fantazijski. Če se ubadamo z nečem, potem to za nas obstaja.

In za konec: Brownova najnovejša knjiga je v zvezi z antimaterijsko anihilacijo (v tam navedenih razsežnostih) kar dobra fizikalna zabloda, pa dvomim, da bodo resni fiziki pisali kritike na račun kriminalke; no, mogoče tudi. Pustimo času čas. --Ziga 00:02, 1 avgust 2005 (CEST)