Pogovor:Seznam matematikov

Čebiš[ev/jov]

Do zdaj sem vedno slišal za polinome Čebiševa, ne polinome Čebišjova. Zakaj "Čebišjov"? --romanm 13:56, 26 maj 2004 (CEST)

Tudi meni se zdi, da se tisti 'ё' za šumniki bere bolj o kot jo (tudi ещё se bere kot jišo), tako da bi po mojem tale matematik bil prej Čebišov kot Čebišjov--Heretik 14:16, 26 maj 2004 (CEST)

Ja, Heretik, oh ta pravila. Spet sem pretiraval. Izvirni priimek je »Чебышёв«, ki ga Rusi (brez da bi komu kaj povedali) pišejo »Чебышев«, in tako nastane Čebišev. Konsistentno bi ga prevajali Čebišjov, kot pa je Heretik povedal, ga moramo Čebišov. Saj ni problem - grem še enkrat (upam, da sedaj zadnjikrat) popravit. Pri Alfjorovu je podobno, s tem, da je sedaj »ё« res -jo. Hvala obema. --XJam 14:24, 26 maj 2004 (CEST)

Hm. Eno je transkripcija ruskega imena v slovenščino - po logiki Горбачёв - Gorbačov bi res lahko pisali tudi Чебышёв - Čebišov. Vendar si prav lahko predstavljam (pravopisa sicer tule nimam), da bi bila pravila za slovenjenje slovanskih priimkov drugačna, npr.

• če je kdaj obstajal kak Janez Čebiš in je bil Pafnuti njegov sin, bi se mu po slovensko reklo, da je "Čebišev";
• če je obstajal Janez Gorbač, bi bil njegov sin "Gorbačov".

No, takole, bolj s kmečko logiko, pač razmišljam ... Verjetno bi bilo do konsenza dobro imena pustiti pri miru. --romanm 14:29, 26 maj 2004 (CEST)

Iz Janez Gorbač bi bila pravilno tvorjena svojilna oblika "Gorbačev", ne "Gorbačov", ker se za govorjenimi c, j, č, ž, š, dž pripona -ov nadomesti z -ev. (Pravopis, člen 957). Kar pa je za to razpravo nepomembno, ker ruskih svojilnih oblik ne tvorimo iz etimološke osnove, ampak prečrkujemo rusko svojilno obliko. Priznam pa, da Pravopis v členu 1113, ki obravnava ruščino, ni v posebno pomoč. Takole pravi: »Če pri prečrkovanju nimamo ustreznih črk, zamenjujemo črko ё z e ali (j)o, črko э pa z e: Пугачёв - Pugačev/Pugačov, Тёркин - Tërkin/Terkin/Tjorkin ...« Ugibam, da kakorkoli se dogovorimo, da bomo pisali, je prav. --Peterlin 15:42, 26 maj 2004 (CEST)

Ja, na to pravilo sem mislil, da nisem razumel Romana.

Ja, zanmivo. Sicer ne razumem zakaj. Ali ne bi bila potem oba Pafnutija Janezoviča Čebiševa/Gorbačeva. Zakaj v tem primeru Gorbačov? Res je, da rečemo (v tem primeru pravilno (I guess)) Gorbačov. Angleži imajo v obeh primerih -ev »Chebyshev« in »Gorbachev« (kar je, (vsaj po izgovoru) nepravilno). Verjetno pa imajo kakšno 'noro' pravilo, ki ukazuje -ev v obeh primerih. No, kakorkoli - moje skorpucalo 'Čebišjov' bom popravil na 'Čebišov', in, če se izkaže, da vsekakor mora biti Čebišev, se enostavno popravi. (sem skoraj prepričan, da je res pravilno Čebišov, čeprav skoraj nikoli uporabljeno - bom seveda še preveril). Glede Čebišovega imena sem tudi prišel do konsenza - ker je Pafnuti pri nas bolj neobičajno ime, sem ga pustil Pafnuti. Slišal pa sem tudi Pafnucij. Vseh ruskih imen ne moremo nekako enostavno presloveniti po njihovem vzorcu. Na primer 'Avram' in 'Izaakovič', ki morata biti (?) Abraham in Izakovič. Nazadnje sem se tudi zaletel ob Šnireljmanovem patronimu - Genrihovič, ki je, kot se vidi, spet tihi konsenz, saj Henrikovič, bi bilo spet pretirano, čeprav mogoče, po zgledu Petra namesto Pjotra, Aleksandra, tudi pravilno. Kaj pa Lvovič? Ali ni ime očeta Lev - zakaj potem spet Lvovič, če bi bilo lahko tudi Levovič, ha, ha. --XJam 14:52, 26 maj 2004 (CEST)

Če je res, kot pravi Primož, da je po pravopisu karkoli od Čebišev/Čebišov prav, če se tako dogovorimo, potem predlagam, da domnevamo, da so se v preteklosti slovenski prevajalci že dogovorili in uporabljamo Čebišev (z e). Ali pa je kdo že kje drugje zasledil, da pišejo Čebišov? --romanm 15:54, 26 maj 2004 (CEST)

Saj, če poleg Pravopisa upoštevamo še izvirno izgovorjavo, lahko brez zadržkov pišemo Čebišov, Gorbačov in pa Tjorkin, Alfjorov - kot je že Heretik opozoril glede izgovorjave za šumniki. Glede takšne izgovorjave [čebišov] sem nekako 100% prepričan, čeprav bom morda za vsak slučaj povprašal še kakšnega Rusa - ob priliki seveda. Končno en konsenz več in ena skrb manj. (In tudi eno uporabno pravilo več - člen 1113 A). Torej, Čebiševa/Čebišova najdemo sedaj pod »Čebišov«. Ostaja še vprašanje zakaj Angleži pišejo -ev v vseh teh primerih. Mogoče je njihov pravopis kakšno naše pravilo prepisal...

(Napisano za Romanom) Lahko se dogovorimo za Čebiševa, vsekakor. Pač ena lepa izjema lepih pravil. Sam bi se držal tudi ruskega govora, če me kdo vpraša (1113 A :o). Tudi pri drugih jezikih, se poskušamo držati akcentov in to. --XJam 16:09, 26 maj 2004 (CEST)

Pravkar sta bila pri meni prodajalca iz Mladinske knjige, ki sta nam med drugim skušala prodati tudi Slovenski veliki leksikon, pa sem malo pošpegal vanj. Pisalo je "Pafnutij Lvovič Čebišôv". --romanm 18:55, 26 maj 2004 (CEST)

Verjetno je zelo lepa knjiga (oziroma knjige, verjetno). Menda prvi pravi slovenski leksikon. Tako kot wikipedija :o) Prva prava slovenska. Kaj potem naredimo, Roman, po vsem povedanem? Ali se ne koncu res odločimo in ohranimo (no, pač še ena sprememba nazaj - pa nič hudega) »Čebišev«, ali se, navkljub veliko redkejše rabe, (če sploh) odločimo za »Čebišov«, kakor tvorci SVL MK? Še ena stvar - PMSM imajo ime vsekakor zapisano nepravilno - enako kot Čajkovski itd. Ruske j-je na koncu besed seveda (ponavadi) opuščamo. Razen, če ni oblika Pafnutij slučajno tudi slovensko ime - sicer kvečjemu Pafnutij. Jaz bi za sedaj pač pustil »Čebušov«, da bo vsaj v skladu s SVL MK. --XJam 20:00, 26 maj 2004 (CEST)

Da, prva knjiga je zelo lepa (drugih dveh še nisem videl, ampak najverjetneje sta enako lepi). Le vsebine se mi zdi za enciklopedijo nekam malo in slik nekam veliko, ampak tako ali tako si pravijo leksikon. O Čebišovu (pa naj bo) so napisali le par vrstic. So ga pa imenovali Pafnutij (z j). Google najde približno enako število pojavitev "Pafnuti" in "Pafnutij", "Pafnuty" pa petkrat več. --romanm 10:26, 27 maj 2004 (CEST)