Pogovor:Nizozemščina

Nimam pojma o razvrstitvah zahodnogermanskih jezikov, zato mi ni znan angleški izraz »Franconian«, ki sem ga (prav gotovo) napačno prevedel v frankovščino. Kako rečemo temu izrazu pri nas? --XJam 13:43, 22 apr 2004 (CEST)

Se bo že oglasil kak germanist in nas popravil. Pač pa mislim, da se namesto »nizko saški« ipd. pravilno pravi »spodnjesaški«. --Peterlin 15:56, 22 apr 2004 (CEST)

Ahah. Potem je potrebno popraviti tudi na seznamu jezikov kjer sta navedeni obe »'nizka saščina'« in »spodnje saščina«. Ali se ti dve razlikujeta? Prav bi verjetno bilo tudi »dolnja«. --XJam 16:30, 22 apr 2004 (CEST)

Opla, tole sem pa jaz zagrešil. Zdajle vidim, da imam v prevodu tabele ISO 639-2 zapisano:

nizka saščina;Low Saxon;nds

spodnja saščina;Saxon, Low;nds

Dokler ne ugotovim, kako je s tem, umikam svoj predlog o tem, da je »spodnjesaški« bolj prav od »nizko saški«. (sicer pa se, kolikor vem, »spodnje« nanaša na »nizvodno ob Renu«). --Peterlin 16:50, 22 apr 2004 (CEST)

Ahah. Lahko povem recimo še o pridevniku nieder iz mojega 'faha'. Pač nek orodjarski element se imenuje Niederhalter - torej dobesedno 'spodnji držalec'. Je pa zanimivo, ker je zmeraj (in to zmeraj) vgrajen v zgornjem delu orodja. Zakaj potem tako? Preprosto - ker deluje navzdol, ha, ha. Seveda, mi ga potem tudi v 'fahovski žargonščini' imenujemo kar 'niderhalter', ali pa tudi »pridržalo«. Mene beseda niderhalter spominja bolj na pridržavala moških nogavic .o) Ker pa sem imel priliko službeno pohajkovati po Spodnji Saški, se mi je tudi čudno zdelo, kaj tako visoko, že proti Hamburgu, počnem. --XJam 17:11, 22 apr 2004 (CEST)

Še mojih 5 par. Niedersachsen se pri nas prevaja kot Spodnja Saška. verziji nemščine s Severa Nemčije pravijo nizka nemščina, ker se govori v nižinah S Nemčije (v primerjavi s hribi v sr. in J Nemčiji). Res pa je, da se ravno v Alpah niti slučajno ne govori tisto, čemur pravimo Hochdeutsch - knjižna nemščina. Še najbližje temu naj bi se govorilo ravno okoli spodnjesaškega Hannovra. Franconian mora imeti nekaj s Franki, ki si jih za prednike lastijo tako Nemci kot Francozi, frankovska prestolnica je bil Aachen čisto blizu NL in B meje... --Heretik 19:22, 22 apr 2004 (CEST)

Ja, Heretik. Hochdeutsch - pomeni visoka nemščina, ne, če sem te prav razumel jo govorijo v Spodnji Saški, ne. Cela zmeda. Samo res pa je, da ta jezik res nekako 'lepo' zveni, če se tako izrazim. Pa tudi zame, ki nimam pojma o nemščini, razen seveda o tujkah, ki so jih Nemci privzeli od nas ala 'poušter', 'širhakl', 'štacuna' (sicer ne vem, če je to germanizem) - ne, ne, saj se hecam. Mi od njih, seveda. Hecni so tile Nemci - vsak dan zjutraj so se pozdravljali na dolgo in široko (in naglas) Morgen, itd. To z Alpami si verjetno mislil na Avstrijce in morda Švicarje, ki jih menda nihče, ki se je učil nemščine, ne razume. Ja, pa sem našel sedaj v obratnem vrstnem redu: v slovensko angleškem slovarju pravijo »Franconian«, frankovski, čeprav je tudi »Frankish«. Tako, da lahko ostane, za enkrat »nizko frankovski«, dokler se ne oglasi kak hoch-germanist. --XJam 23:28, 22 apr 2004 (CEST)

Preden bi začel pisati članek o nizozemščini najprej nekaj popravkov v pogovorih.

Hochdeutsch res pomeni dobesedno visoka nemščina,
ampak dobesedni prevod je popolnoma nesmiselen.

Hochdeutsch pomeni danes književna, pravilna, pisana in tiskana uradna nemščina. Vse ostalo kakor ober, unter, nieder pa so dialekti, narečja. Saški spodnji, zgornji, doljni, nizki,frankovski, bavarski, hamburški , severnonemški, kölnska porenska, lotringenska francoska nemščina, avstijska in švicarska nemščina itd... V Avstiji je uradni jezik "hochdeutsch", v Švici pa "hochdeutsch", italijanščina, francoščina in retoromanščina . Kako in zakaj je nastala beseda Hochdeutsch je pa druga zgodba . Nepravilna je tudi razlaga pisca članka "Nizozemščina" o podvrsti jezika (flamščina). Kaj je npr. podvrsta slovenščine? Dolenjščina, gorenjščina primorščina, prekmurščina, štajerščina, "oberkranjščina" ? In podvrsta srbščine ali hrvaščine? Srbohrvaščina? Kakor sem nekje na sl.wikipediji (v pogovorih) jezikovno stanje v Belgiji že omenjal ponavljam še enkrat. V Belgiji so trije uradni jeziki (po ustavnem zakonu): nizozemščina, francoščina in "hochdeutsch". In cel kup narečij. Belgiščina ne obstoja, kakor tudi jugoslovanščina nikoli ni obstojala. Belgijci pa imenujejo francosko govorečega sodržavljana "frankofon"(francofoon, franstalig). Nizozemci pa imenujejo flamščino (vlaams) "belgijska nizozemščina". Vlaanderen je nizozemsko govoreči del Belgije in severne Francije. Wallonië pa francosko govoreči del. Uradna nizozemska razlaga za flamščino je: nizozemščina, ki se govori v nizozemsko govorečih belgiskih predelih, upravnih občinah (het gewest, gewesten),delih belgijskega ozemlja z lastno državno upravno organizacijo. Nizozemci imajo veliko vicov in šal na račun Belgijcev kakor npr. v slovenščini "Butalci". Ironija pa je, da na vsakoletnem jezikovnem tekmovanju na Nizozemskem (Het groot dictee)za nizozemski jezik skoraj vedno zmagajo Flamci z najmanj pravopisnimi napakami. Definicija nizozemščine v Belgiji izhaja zaradi jezikovnih in političnih vzrokov iz stališča, da uporabljajo Nizozemci in Flamci(Belgijci katerih materinščina je nizozemščina)isti štandardni jezik. To seveda ne izključuje rabe besed, ki so uvrščene v dve kategorije. Besede, ki označujejo belgijske upravne organe in funkcije (npr. gouverneur,schepen itd.) Druga kategorija so pa besede, ki se v rabi nizozemčšine v Belgiji ne občutijo kot dialektične, narečne in besede za lastno rabo vklučno purizmi in pred vsem izpeljanke iz francoščine toda izključno brez galicizmov. Itd... Primerjaj : srbohrvaščina... LP,--83.162.32.239 01:03, 20 november 2005 (CET)Linguïst