Pogovor:Newtonovi zakoni gibanja

Tretji Newtonov zakon

Angleška stran o Newtonovih zakonih svari natančno pred napačno, zavajajočo razlago, ki je bila napisana na slovenski strani:

Overly brief paraphrases of the third law, like "action equals reaction", have contributed to a problem that has bedeviled generations of students: the "action" and "reaction" apply to different bodies. For example, consider a book at rest upon a table. The Earth's gravity pulls down upon the book. The "reaction" to that "action" is not the support force from the table holding up the book, but the gravitational pull of the book acting on the Earth.

Problem je, da gre v bistvu za razlago prvega Newtonovega zakona - le, da je v primer vpletena še nesrečna gravitacija. Da knjiga ne gre nikamor, je sicer dejansko posledica tega, da nanjo deluje miza. Vendar to, da miza deluje na knjigo, nima zveze s tretjim Newtonovim zakonom (vsaj ne v smislu, da bi šlo za neposredno reakcijo mize na gravitacijsko silo, ki deluje na knjigo). Konkretno: če mizo "razblinimo" in se knjiga znajde v zraku (in celo začne pospeševati proti Zemlji), potem tretji Newtonov zakon ne velja več?! Morda velja tretji Newtonov zakon samo za stvari, ki mirujejo oz. se gibajo enakomerno?! Vem, da je to begalo mene kot osnovnošolca.

Reakcija na gravitacijsko silo, s katero deluje Zemlja na knjigo, je gravitacijska sila, s katero deluje knjiga na Zemljo. Miza za to ni potrebna.

Za zdaj sem samo pobrisal ta stavek. Ob priložnosti dodam primerno razlago ali pa prevedem kaj z angleške wikipedije. Janez Demsar (pogovor) 12:38, 20. september 2022 (CEST)

@Janez Demsar Se strinjam z opažanjem. Kar si izbrisal je neke vrste poenostavljena razlaga, ki pa ni povsem pravilna. Jaz bom napisal eno kratko definicijo, sicer pa bi se stvar dalo izboljšati že s prevodom zgoraj navedenega odstavka. Ne bom napisal definicije, ker je že napisana zgoraj, pa tega nisem prej opazil. Globokivisoki (pogovor) 19:38, 20. september 2022 (CEST)

Angleška wikipedija začne s tem, kaj tretji zakon ni. Meni se zdi boljše začeti s tem, kaj je. Nato pa angleška pojasni, da je tretji zakon pravzaprav posledica ohranitve gibalne količine, kar pospremi s formulo, kjer vsoto gibalnih količin odvaja po času. V slovenski se mi zdi primerneje razložiti na srednješolskem nivoju.

Kako se ti zdi tole spodaj? Najprej povem, kaj je, potem pa se mi zdi pomembno odpraviti običajno napačno razlago. Hči, zaradi katere se je vse skupaj začelo, mi je potem ugovarjala, da knjiga pač ne privlači Zemlje, saj se Zemlja nikamor ne premakne, zato se mi je zdelo pametno pojasniti, da to, da knjiga privlači Zemljo, ne pomeni, da ima Zemlja enak pospešek kot knjiga. To namreč mimogrede služi še kot primer za drugi zakon.

Mikalo me je dodati še, da tudi Zemlja privlači Sonce in da tudi Luna privlači Zemljo in da zato tudi Zemlja kroži okrog Lune, oziroma, točneje, ne kroži Luna okrog Zemlje temveč oba krožita okrog neke točke, ki je toliko in toliko kilometrov oddaljena od središča Zemlje... Ampak to je pa res bolj fun fact kot wikipadija. :)

Še manj primerno bi bilo dodati tisti vic, da Chuck Noris ne dela sklec tako, da dviguje sebe, temveč potiska Zemljo navzdol. Po tretjem Newtonovem zakonu se namreč dogaja ravno to. Pa ne samo Chucku. Res pa imata Chuck in Zemlja potem različne pospeške. :)

---

Delovanje zakona si najlažje predstavimo z dvema drsalcema na ledu. Če prvi drsalec odrine drugega in s tem deluje nanj z določeno silo, bo tudi drugi drsalec deloval na prvega z enako, a nasprotno silo. Čeprav sta sili enaki, pa drsalca ob tem nimata nujno enakega pospeška. saj je pospešek vsakega drsalca (po drugem Newtonovem zakonu) obratno sorazmeren njegovi masi.

Pomembno je, da se zavedamo, da sila in nasprotna sila ne delujeta na isto telo. Kot primer nepravilnega razumevanja tretjega Newtonovega zakona vzemimo knjigo, ki leži na mizi. Ker Zemlja privlači knjigo, je nasprotna sila v smislu tretjega Newtonovega zakona sila, s katero knjiga privlači Zemljo. Razlage, da je nasprotna sila sila, s katero miza deluje na knjigo, niso pravilne: tretji Newtonov zakon velja tudi, če mize ni in rezultanta sil na knjigo ni enaka nič, tako da knjiga ne miruje, temveč pospešeno pada proti Zemlji. Ker zaradi tretjega Newtonovega zakona tudi knjiga privlači Zemljo, se le-ta pospešeno giba proti knjigi, vendar je pospešek (zaradi drugega Newtonovega zakona) obratno sorazmeren masi Zemlje in zato zanemarljiv. Janez Demsar (pogovor) 23:26, 20. september 2022 (CEST)

Razen par slogovnih popravkov zelo v redu. Sicer pa ni treba pisati tako obsežnih (in zabavnih) pojasnil - razen, če ti je to v veselje - preden urejaš članke. Lahko preprosto spremeniš oz. izboljšaš članek in šele ob morebitnem prostestu drugega urejevalca podaš razloge za svoje dejanje. Globokivisoki (pogovor) 01:51, 21. september 2022 (CEST)

"Sicer pa ni treba pisati tako obsežnih (in zabavnih) pojasnil": saj ne bi, ampak če si že odprl diskusijo. :) No, razpisal sem se tudi "preventivno", v upanju, da bo to mogoče prebral kdo, ki bi hotel "popraviti" to nazaj na napačno razlago. Janez Demsar (pogovor) 12:10, 22. september 2022 (CEST)