Pogovor:Historicizem

To je stran za pogovor o izboljšanju članka Historicizem. Stran ni namenjena splošnim pogovorom o temi članka.
Svoje komentarje in odgovore podpišite s štirimi vijugami (~~~~). Novo besedilo postavite pod staro. Za začetek nove teme kliknite sem. Novinec v Wikipediji? Dobrodošli!	bodimo vljudni predpostavimo dobronamernost brez osebnih napadov bodimo gostoljubni	Pravila za članke brez izvirnega raziskovanja nepristranskost preverljivost

Zgodovinstvo...

Historicizem mi prevaja Gugl kot zgodovinarstvo. Res je sicer, da se ta beseda, historicizem ali historizem uporablja v veliko različicah (kot vidimo lepo pri francoski wikipediji, ki je menda ta članek najbolje obdelala). Uporabno se mi zdi tudi zgodovinstvo. Gre namreč takorekoč za zgodovinsko gibanje, oziroma vračanje k zgodovinskim virom (slogom). Kaj pa če bi uporabili besedo zgodovinskost? Slovenščina ima pri ustvarjanju novih besed neslutene možnosti in ni nobene nuje zatekanje k tujkam (omenjena na splošno tako ali tako ni znana). Če ima kdo v zvezi s tem kako pametno zamisel, naj se oglasi. --Stebunik 13:08, 14. oktober 2021 (CEST)

Vsekakor je priporočena uporaba slovenske besede (torej zgodovinstvo/zgodovinarstvo pred historicizmom/historizmom). Zgodovinskost SSKJ opredeljuje kot lastnost/značilnost nečesa, tako da morda ni najbolj primerna alternativa.--Melaleuca alternifolia | pogovor 13:56, 14. oktober 2021 (CEST)

Verjetno bo @MZaplotnik znal kaj dodati. Moje mnenje je, da se članek vseeno premakne na historicizem, saj se tudi imena ostalih slogov končajo na -izem (humanizem, realizem) in verjetno bi bilo imeti dobro to poenoteno. A09090091|(pogovor) 17:26, 14. oktober 2021 (CEST)

Lahko pa se s historicizma da puščica na zgodovinstvo. Naš profesor, Božji služabnik Anton Strle, ki je tudi sodeloval pri slovarju slovenskega knjižnega jezika s teološkimi izrazi, je bil odločno proti -izmom. Kar se pa tiče humanizma in realizma, sta takorekoč splošno znani in sprejeti tujki. S historicizmom ni tako. Celo med teološkim študijem - kjer se temeljito obravnavajo tako rekoč vsi mogoči -izmi, sem ga slišal kar tako mimogrede. Če bi se bili začetniki besed "realizem" ali "humanizem" - pa potem "revolucija", "revolucionar" (ko imamo že zdavnaj čisto ustrezno besedo "prekucija", "prekucuh"), "zenica" (čisto lepo slovensko je "punčica", ki je kar utonila v pozabo) itd. itd... - malo bolj potrudili, pa poiskali ali ustvarili takoj ustrezno slovensko besedo, ne bi trpel jezik danes take tuje teže in navlake, da se nam zdi že kar čudno, če kako učeno besedo povemo "po kranjsko". Mislim da ravno pri manj znanih besedah izbirajmo raje lepe domače, saj to ni grška, latinska ali srbohrvaška wikipedija, ampak naša - slovenska.--Stebunik 13:59, 15. oktober 2021 (CEST)

Tvoj primer uporabe prekucuha ni najbolj ustrezen. Resda je eksprecionističen izraz, vendar gigafida najde 4462 konkordanc na besedo revolucionar in 55 na prekucuha (od tega 29 v publicističnih vodah). Nadomeščanje slovenjenjih izrazov z eksprecionizmi je včasih odsvetovano. Tako početje naredi besedilo včasih še težje berljivo. A09090091|(pogovor) 20:07, 15. oktober 2021 (CEST)

Menim, da tukaj ne gre ravno za to, kaj bi si mi želeli uporabljati, temveč kaj je bolj splošno v uporabi, bolj priznano v strokovnih delih, kakor tudi v medijih. Gigafida takole prikazuje zadetke na te štiri izraze: historicizem - 179 zadetkov, historizem - 157 zadetkov, zgodovinarstvo - 9 zadetkov, zgodovinstvo - 0 zadetkov. Če pogledamo Google zadetke je najbolj uporabljen historizem potem historicizem nato zgodovinarstvo sledi zgodovinstvo. Kakor sem na hitro pogledal po medijih se največ uporablja historizem in historicizem, zgodovinstvo nima ponovno nobenega zadetka. Glede na zgornjo statistiko je jasno razvidno, da se beseda zgodovinstvo uporablja skoraj nikjer. Zato predlagam, da se za ime članka uporabi beseda historicizem, kateri naj kot prva sopomenka sledi historizem.--GeographieMan (pogovor) 14:54, 15. oktober 2021 (CEST)

Seveda imajo tujke pri nas prednost v rabi, da tega sploh ni potrebno dokazovati. Iz gornjega primera je to jasno. Kar se tiče prekucije ali punčice, sem vzel le kot zgled, kako se domače besede izgubljajo. Nekdaj pa so bile v redni rabi. Lahko bi mirno parafrazirali Prešerna: "Le tujkam sreče svit se v Krajni žari, le one nosjo tu pokonci glavo!" Ker tukaj ne gre za tujko, ki bi bila splošno znana v navadnem govoru, menim, da bi lahko brez škode ostalo zgodovinstvo, ali pa morda zgodovinarstvo. Historicizem je namreč dvojna oziroma kar trojna tujka: najprej historia, potem -izem, pa še dodatno, da pride ven -icizem. Pri slovenski besedi - pa najsi bi bila zgodovinstvo ali zgodovinarstvo, ne bi bilo nič tujega. Sicer pa - če bi bila ta beseda tako zelo v uporabi, zakaj se pa ni nihče spomnil, da bi jo obdelal? Pač ni bilo potrebe, ker je v praksi tako zelo redka in je zato pač vseeno, za katero bi se odločili. Srbohrvaščina si na primer glede tujk, pa tudi turcizmov - ni delala težav. Slovenščina je bila vedno bolj skrbna glede tega, saj je manjši narod glede tega na splošno bolj izpostavljen tujim vplivom. Zato bi le predlagal domačo besedo --Stebunik 01:34, 16. oktober 2021 (CEST)

Predlagam, da naredimo Wikipedija:Glasovanje, razen če ima kdo še kakšno drugo mnenje. --GeographieMan (pogovor) 18:02, 16. oktober 2021 (CEST)

Imamo {{Prestavi}} za take potrebe. A09090091|(pogovor) 18:04, 16. oktober 2021 (CEST)

Ja, nekaj takega sem mislil. --GeographieMan (pogovor) 18:05, 16. oktober 2021 (CEST)

Predlog za prestavitev

Zgodovinstvo → Historicizem – Glej zgornjo razpravo. GeographieMan (pogovor) 18:08, 16. oktober 2021 (CEST)

• Za, kot predlagatelj, za razlog glej zgornji pogovor. --GeographieMan (pogovor) 18:09, 16. oktober 2021 (CEST)
• Za Pingam še @Stebunik:--A09090091|(pogovor) 18:15, 16. oktober 2021 (CEST)
• Za prestavitev na historicizem. Še utemeljitev, ker sem bil prepozen za zgornjo razpravo: Realizem, humanizem in historicizem niti niso tujke, prej uveljavljene sposojenke (med tema dvema izrazoma je velika razlika, sposojenke so že del sistema, ker lahko iz njih tvorimo nove besede). Stebunik, napisal si: "ravno pri manj znanih besedah izbirajmo raje lepe domače". Zgodovinsko se slovenščina nikoli ni bogatila z neologizmi, poglej recimo propadli poskus s skovanko "potažva" iz naslova prvega slovenskega soneta, na katero je bil ponosen Koseski. Besede za novo predmetnost so v slovenščino prodrle od drugod. S sposojenkami in popačenkami je temelje knjižne slovenščine določil že Trubar, pri tem se slovenščina razlikuje od sosednje hrvaščine, kjer je prevladovala doktrina, da je treba izumiti nove besede. Konec koncev tudi sam uporabljaš sposojenke, pa se tega ne zavedaš -- zgoraj si omenil "teološki študij", lepo po slovensko bi bi se ta izraz verjetno glasil "bogoslovni uk". MZaplotnik^(sporočilo) 19:05, 22. oktober 2021 (CEST)