Pogovor:Gornji Grad

Katedrala?

Je gornjegrajska cerkev res katedrala? Do zdaj sem mislil, da je katedrala ali stolnica cerkev pri sedežu škofije. --Peterlin 09:55, 23 avgust 2006 (CEST)

Današnja oglejska cerkev, posvečena Devici Mariji in svetima Mohorju in Fortunatu, cerkveno-pravno ni več katedrala, saj ni sedež krajevnega (nad)škofa. [1] --Andrejj 10:01, 23 avgust 2006 (CEST)

Gornjegrajska cerkev ni katedrala, saj ni sedež škofije. V Sloveniji je 6 cerkva, ki jim lahko rečemo tudi katedrala - 6 stolnic. Kljub temu še nisem nikjer zasledil oznako npr. ljubljanska katedrala ali mariborska katedrala. Verjetno je to zato, ker se naziv ponavadi uporablja za mogočne cerkve, predvsem gotske. Veličina arhitekture sodi nekako zraven k nazivu katedrala, zato se malo smešno sliši npr. murskosoboška katedrala, ko pa ima skoraj vsako mesto tako veliko cerkev. Bolj ustrezno je, če nosi članek naslov Cerkev svetega Mohorja in Fortunata, Gornji Grad. --Janezdrilc 14:27, 24 avgust 2006 (CEST)

Navedba Andreja velja za cerkev v Ogleju in ne v Gornjem Gradu. Oglejska je bila sedež patriarhata in zato tudi katedrala. Še to, beseda katedrala izhaja iz gr. kathedra - stolica ali profesorsko mesto na univerzi [2]. --Janezdrilc 14:43, 24 avgust 2006 (CEST)

No tole sem imel v mislih: ...ni (več) katedrala, saj ni sedež krajevnega (nad)škofa.--Andrejj 14:47, 24 avgust 2006 (CEST)

1. Gornji grad je bil sedež škofije
2. Cerkev je mogočna. Po navedbah je največja v Sloveniji. --Janez Novak 14:54, 24 avgust 2006 (CEST)

Gornji grad ni bil nikoli sdež škofije, tam je bila poletna rezidenca škofa (kar ni enako) in velika škofijska posest. Vendar povsem na pamet dodam, da imajo tudi cerkve, ki niso več, ali celo nikoli niso bile sedež škofije, občasno naziv katedrala: primer, ki se ga spomnim je Gospa Sveta (Maria Saal). Vsekakor sem že opazil, da gornjegrajsko cerkev imenujejo katedrala. --IP 213 15:11, 24 avgust 2006 (CEST)

Stolnica ali katedrala

Na Slovenskem je bolj udomačen naziv za škofovo glavno cerkev "stolnica". Tako je čisto običajen naziv za npr. "murskosoboško stolnico" itd. Stolnica ne, katedrala pa da - se uporablja (tudi v Vojvodini) - za večje in lepše cerkvene stavbe, npr. "novosadska katedrala" (čeprav ni bila nikoli škofijska stolnica) - ali podobon "vršačka katedrala" (ali "vršečka") itd. V takem pomenu bi se moglo to nanašati seveda tudi na cerkev z najvišjo kupolo, gornjegrajsko "katedralo". Pogrešam opis uničenja benediktinskega samostana in čudovite "marmornate dvorane" v njem, za kar je pokojni župnik Janez Zorko dolžil partizane. Kdor ve kaj več o tem, bi lahko to dodal k opisu Gornjega grada, če o tem obstajajo tudi pisani oziroma tiskani viri. Kako je izgledala celota, kažejo stare slike, npr. [3]--Stebunik 02:01, 7. julij 2015 (CEST)