Pogovor:Drugi vatikanski koncil
Odvečni stavki uredi
Obstaja torej zelo kratek (prekratek – škrbina) - vendar precej jedrnat prikaz Drugega vatikanskega koncila. Kljub temu pa ima nekaj puhlic, ki bi jih lahko brez škode izpustili. Poleg tega te trditve niso podprte z ustreznimi citati. Stališče do „konservativcev” in „progresistov” bi moralo tudi biti nevtralno. Taki izrazi so posebno pri verskih pojmih zelo relativni, pa tudi neustrezni. Odvečne trditve:
1.Papež Janez XXIII. je sklical Drugi vatikanski koncil manj kot sto let po predhodnem Prvem vatikanskem koncilu, kar se je mnogim zdelo prezgodaj in nepotrebno.
- 2.Koncil se je začel 11. oktobra 1962 kljub nasprotovanju tradicionalistov, ki so trdili, da po razglasitvi papeške nezmotljivosti (na Prvem vatikanskem koncilu) nov koncil sploh ni potreben. Veliko udeležencev pa se je strinjalo z Janezom XXIII., da mora Cerkev razumeti znamenja časov in začeti s prenovo.
3.Po smrti Janeza XXIII. so nekateri tradicionalisti mislili, da bodo lahko delo koncila ustavili, vendar pa je novoizvoljeni papež Pavel VI. nadaljeval z usmeritvijo svojega predhodnika...
- 4.Številni verniki ocenjujejo Drugi vatikanski koncil kot prelomni dogodek v zgodovini Rimskokatoliške Cerkve in krščanstva nasploh.
5.Nekateri teoretiki celo ločijo »predkoncilsko« in »pokoncilsko« Cerkev.
- 6. Koncil se je zavzel tudi za dialog z drugimi (nekrščanskimi) verami. Poudariti velja, da je pred tem Cerkev videla druge vere zgolj kot zmote, po sklepih koncila pa je treba v vsaki veri videti elemente Božjega razodetja, le da je to razodetje v drugih verah manj popolno kot v krščanstvu.
- Potrebni so citati. Kljub morebitnim citatom pa se je vseeno treba izogibati enostranskosti in pristranskosti.--Stebunik 20:51, 10. december 2010 (CET)