Pogovor:Al Hvarizmi

Sprememba imena

Ime sem prilagodil, da ustreza arabskemu izvirniku, kot ga je najti v oklepaju, arabski inačici Wikipedije in tudi v angleškem članku o Khuarizmiju. Pri slovenjenju uporabljam sistem, ki se mi zdi, da vsaj nakaže posebnosti pisave in izgovorjave arabščine. Glede prilagajanja arabskih glasov, ki jih naš jezik ne pozna, pa se poskušam znajti s približki - večinoma sklopi glasov, ki imajo podobno zvočno sliko, npr. "kh", ki oponaša zveneči h. -Ta nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:Miha sinkovec (pogovor • prispevki).

Ne vem zakaj izumljati nove zapise, če je pri nas že dolgo uveljavljeno ime al-Hvarizmi. To se tudi ne sklada z dogovorom o poimenovanju. --xJaM 07:13, 31. avgust 2007 (CEST)

Ne bi se mogel strinjati. Najdi.si najde zadetke al-Hvarizmi samo iz Wikipedije. Najde pa nekaj al-Hovarizmijev, npr. [1]. Ravnati bi se morali po prečrkovalni tabeli v SP. Za začetek bi morali pisati člen al z veliko začetnico in ločeno od imena. Preostalo prečrkovanje po tej tabeli prepuščam kompetentnejšim od sebe. --Eleassar ^pogovor 10:12, 7. september 2007 (CEST)

V raznoraznih virih je al-Hvarizmi. Struikova Kratka zgodovina matematike, ki je pri roki, v slovenskem prevodu Tamare Bohte (DZS, Knjižnica Sigma, DMFA SRS, Ljubljana 1978, jezikovni pregled Janko Moder) ima npr. al Hvarizmi, brez vezaja. Leksikon Matematika, v prevodu Gorazda Lešnjaka (Učila Internacional, Tržič 2002, lektorica Andreja Blažič Klemec) ima na str. 11 al-Kvarezmi. Vedno je tudi člen al z malo. --xJaM 05:53, 21. september 2007 (CEST)

Ne bom ugovarjal. Vendarle se pri pravopisu ravnajmo po SP, še posebej, ker vidim, da zapis ni poenoten. Al pišemo z veliko, kadar je prva beseda v imenu, in brez vezaja. Pri zemljepisnih imenih pa ga opuščamo. MMG, zakaj je ime Račun integriranja in enačb prečrkovano na toliko načinov? Enako tudi za al-jabr. Uporabljajmo poenoten zapis. --Eleassar ^pogovor 08:56, 21. september 2007 (CEST)

Treba bo popraviti tudi ta imena. --Eleassar ^pogovor 13:05, 27. september 2007 (CEST)

To se pmsm že malo vleče. Spoštujem Mihov sistem, (ki verjetno ni strogo relevanten, čeprav bi verjetno bil priročen za zmanjšanje zapletenosti s takšnimi imeni), in to, da je Heretik zapisal, da najbolj od prisotnih obvlada arabščino. Verjetno bo potreben nek ne preveč hud konsenz in dvomim tudi, da ga bomo doživeli. Sicer pa pustimo se presenetiti. Sam sem od svojih prispevkov večinoma navajal, kar je pisalo v dostopnih virih, in kar sem zgoraj na hitro razložil Elejašarju. Ugotovljeno je že bilo na par mestih, da SP ni sveta vladar. Člankov, ki jih navaja par vrstic zgoraj, še nismo prestavljali. Komaj sem tudi našel tega, ki je že – prestavljen z obrazložitvijo –– po SP brez vezaja. Če je to rešitev, okej. Na spletni enciklopediji ni problem popravljati, čeprav je jasno naporno – kaj pa vsa do sedaj tiskana dela? Jih bomo pač skurili, razen, če jih kdo hoče za spomin. Hecno je, ko se enostavno vidi, kako sorodni so si problemi z nelatiničnimi pisavami. Škoda je tudi npr., da Miha in Heretik trenutno nista aktivna. Kot se ve, »več glav več ve.« Sam nimam težav z malimi črkami in vezaji, pa še pregledno izgledajo. Ti Ali se pa kar nekam porazgubijo. In SP se je res zdel vladar. Običajno smo za kašno zagato vedno pogledali vanj – mislim predvsem na izdajo 1 leta 1950, ali kvečjemu novo izdajo leta 1962; pred SSKJ in internetom in to. Ker ni konsenza, verjetno tudi ni več novih člankov. Vendar ali je v redu, če je npr. konsenz narobe, pa gre stvar naprej, potem pa se čez čas ugotovi, da ne bo držal vode. Težko je verjetno predvideti slovenski jezik recimo v novi petdesetletki. Upam, da se ne bomo/bodo pogovarjali samo in the style of death bringers and social raiders krneki ejga al neki tazzga. --xJaM (pogovor) 04:09, 3. november 2015 (CET)