Estonija leži na prehodu iz celinskega v oceansko podnebje. Na estonsko podnebje najbolj vpliva Atlantski ocean s Severnoatlantskim tokom. Aktivni cikloni v severnemu delu Atlantskega oceana (islandski minimum) povzročajo, da je vreme v Estoniji spremenljivo, pogosti pa so tudi močni vetrovi in nihanje temperatur. Podnebje v Estoniji je dokaj vlažno z obilnimi padavinami konec poletja. Zahodni vetrovi prinašajo vlažen zrak globoko v notranjost celine. Pozimi povzročajo toplejše vreme, poleti pa povzročajo nekoliko milejše vreme. V Estoniji prevladujejo zmerne oceanske in celinske zračne mase. Celinske zračne mase so pogostejše v drugi polovici zime, spomladi ter v prvi polovici poletja. Do vdora suhih in mrzlih polarnih zračnih mas prihaja redkeje, večinoma jeseni ter pozimi.

Naravni rezervat Endla
Mladi borovci v snegu

Temperatura

uredi

Povprečna letna temperatura v Estoniji je 6,4 °C.[1] Najvišjo temperaturo so izmerili leta 1992 in je znašala 35,6 °C, najnižja temperatura pa je bila izmerjena leta 1940 in je znašala −45,5 °C. Glavni razlog za razlike v temperaturah med različnimi regijami v Estoniji je Baltsko morje. Pozimi povzroča, da so obalni predeli toplejši od tistih v notranjosti države. Povprečna temperatura v januarju je od −6 °C do −7 °C v notranjosti in na vzhodu Estonije, medtem ko je na zahodu Estonije povprečna temperatura −2 °C. Najhladnejši mesec je februar. Spomladi se notranjost segreje hitreje od obalnih predelov zato so le ti hladnejši od ostalih predelov v Estoniji. Razlike v povprečni temperaturi v maju presegajo 3,5 °C. Poleti so te razlike zanemarljive. Povprečna temperatura se poleti giblje nekje med 16 °C in 17,4 °C. Najhladnejša območja so v višavjih, najtopleje pa je recimo v okolici mesta Pärnu na zahodu države. Jeseni se notranjost države ohlaja počasneje od obalnih predelov.

Padavine

uredi

Estonija leži v vlažnem pasu, v katerem je količina padavin večja od skupnega izhlapevanja. Povprečna relativna vlažnost znaša od 80 do 83 %. Večja je pozimi, najmanjša pa maja, ko znaša 70 %. Povprečne padavine so se v letih 1991–2020 gibale od 573 do 761 milimetrov na leto in jih je bilo največ konec poletja.[2] Letno je bilo od 102 do 127 deževnih dni. Območja z več padavinami so v višjih predelih ter v pasu 30–60 km od obale. Povprečnih padavin pa je bilo največ na zahodnih pobočjih pogorij Sakala in Haanja.

Podnebni podatki

uredi
Podnebni podatki za Estonija
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Povprečna dnevna temperatura °C −1.0
Povprečna količina padavin mm 49 39 35 34 42 70 67 81 58 72 61 53 661
Vir: »Temperature |«. Estonian Weather Service (v ameriški angleščini). Pridobljeno 1. junija 2021.

Letni časi

uredi

Pomlad

uredi

Pomlad je običajno suha in blaga. Vreme v aprilu je lahko najbolj spremenljivo, v prvi polovici meseca so lahko včasih snežni dnevi, hkrati pa je včasih mogoče doživeti dneve, ko se temperatura dvigne nad 20 °C. Pomlad je najtoplejša na celinskem jugu Estonije in najhladnejša na obali. Maj je najtoplejši pomladanski mesec, ko pride prvo toplo obdobje, temperature pa lahko dosežejo od 20 do 30 °C. Sezona neviht se začne aprila.

Poletje

uredi

Poletja so blaga; toplejša so na jugu in vzhodu Estonije in hladnejša na otokih. V nekaterih dneh lahko temperature dosežejo od 30 do 35 °C, vendar so običajno blizu 20 °C. Najtoplejši mesec je julij, vendar je bila rekordno najvišja temperatura zraka zabeležena avgusta, in sicer 35,6 °C. Nevihte lahko pogosto opazimo popoldan.

Jesen

uredi

Jesen je vlažna in vetrovna. Prva polovica septembra je lahko topla. Številni cikloni pripotujejo iz Skandinavije in v Estonijo prinesejo močne padavine z nevihto. Nekatere nevihte lahko povzročijo obalne poplave in vetrove nad 35 m/s. Prvi sneg običajno zapade konec oktobra ali novembra.

Na vzhodu Estonije je hladneje, na obalnih območjih pa topleje. Najhladnejša meseca sta januar in februar: v nekaterih nočeh je najnižja temperatura −35 °C. Rekordno najnižja je bila −43,5 °C. Cikloni prinašajo snežne nevihte. Včasih na Estonijo bolj vpliva morje, ki prinese več snega. Snežna odeja se obdrži v povprečju od 75 do 135 dni. Najdlje se obdrži na gričevju, najkrajši čas pa na otokih na vzhodu.

Veter

uredi

Povprečna hitrost vetra je v notranjosti Estonije 4 m/s, medtem ko je ob obalnih predelih 6 m/s. Najmočnejši veter je bil leta 1969 na otoku Ruhnu, in sicer 48 m/s.

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. »Temperature |«. Estonian Weather Service (v ameriški angleščini). Pridobljeno 31. maja 2021.
  2. http://www.ilmateenistus.ee/kliima/kliimanormid/sademed/?lang=en