Parnost permutacije je v matematiki za končno množico vsaj dveh elementov značilnost vsake posamezne permutacije. Po parnosti se permutacije delijo v

  • sode (parne) permutacije
  • lihe (neparne) permutacije

Parnost permutacije se določi kot sodost ali lihost števila transpozicij, ki so potrebne za permutacijo , to je število elementov in iz množice , tako, da je oziroma . To seveda pomeni, da parnost pomeni lihost ali sodost števila permutacij, ki so potrebne, da se dano permutacijo prevede v identično permutacijo. Če se potrebuje liho število permutacij, da se pride do identične permutacije, je parnost permutacije liha. Podobno velja tudi za sode permutacije.

Parnost permutacije se označuje s sign(σ) , ki pa je enaka +1, če je sodo število, in -1, če je liho število. Permutacija je soda, če je zanjo potrebno sodo število permutacij, in je liha, če je zanjo zanjo potrebno liho število permutacij.

kjer je:

  • število transpozicij v permutaciji

Parnost se menja pri zamenjavi dveh elementov (transpozicija), pri tem pa drugi ostanejo na istih mestih. Vsaka permutacija se lahko obravnava kot produkt transpozicij. Vedno je število sodih permutacij enako številu lihih permutacij.

Določanje parnosti permutacije [1] uredi

Permutacijo se zapiše v obliki ciklov. Število elementov, ki nastopajo v ciklu, se imenuje dolžina cikla. Od dolžine cikla se odšteje 1 in nato sešteje vse vrednosti, ki se ji dobi. Če je vsota sodo število, je tudi permutacija soda in obratno. Transpozicija je liha permutacija.

Zgled uredi

Dana je permutacija

 

Dolžina prvega cikla je 3, drugega 2. To pomeni, da je treba sešteti   in  , ter se dobi  . To pomeni, da je permutacija liha. To permutacijo se lahko zapiše kot kompozitum transpozicij

 .

Glej tudi uredi

Sklici uredi

Viri uredi

  • Klavžar, Sandi (1988), »O igri petnajst in permutacijah« (PDF), Presek, 16 (3): 159–163, COBISS 3094020

Zunanje povezave uredi