Sisinij, papež, * 650 Sirija (»Pravični kalifat«[4]) † 14. februar 708, Rim, Bizantinsko cesarstvo.)

papež Sisinij branilec Rima in krščanstva
Papež Sisinij
Papež Sisinij
Škofijaoktober 707 (izvoljen)
Začetek papeževanja15. januar 708 (posvečen)
Konec papeževanja4. februar 708
PredhodnikJanez VII.
NaslednikKonstantin
Redovi
Položaj87. papež
Osebni podatki
Rojstvocca. 650
neznano
Smrt4. februar 708[1][2][3]
Rim, Bizantinsko cesarstvo[2]
PokopanBazilika sv. Petra, Vatikan
NarodnostSirec
Staršioče Janez (Sirec)
Catholic-hierarchy.org

Življenjepis

uredi

Papež Sisinij je bil se je rodil v Siriji in je bil po narodnosti Sirec. Očetu je bilo ime Janez. Bil je najbž siromašnega rodu, ker je bila njegova odkupnina za papeštvo v primeri z drugimi papeži sorazmerno zelo nizka; pri izvolitvi je prejel pa bogate darove od uglednih meščanov: iz njihovih prispevkov in darov dobrotnikov se je nabrala lepa vsota 42 funtov zlata in 310 funtov srebra. Iz tega lahko sklepamo, da on ni bil aristokratskega porekla.[5] Izvoljen je bil sicer že oktobra 707, vendar je bil posvečen šele 15. januarja 708 in je tako vladal komaj slabe tri tedne. Kljub temu spada med pomembnejše papeže. Zaradi svojega odločnega značaja je na vsak način hotel zavarovati Rim pred napadi in obleganji arijancev in muslimanov. Pripravil je vse potrebno za obnovo razmajanega rimskega obzidja, ko je sredi dela omahnil. Čeprav ga je protin tako zdeloval, da se ni mogel sam niti hraniti, je bil res mož izredno krepkega značaja, ki je hotel storiti vse, kar se je dalo v tistih razmerah, v obrambo rimskega mesta in krščanstva.

Določbe

uredi
  • Med maloštevilnimi dejanji je kot papež posvetil škofa na otoku Korzika.
  • Določil je, naj žgejo apnenec za apno, s katerim bodo obnavljali rimske utrdbe in obzidje. [6] Načrtovano obnovo obzidja je nadaljeval njegov drugi naslednik Gregor II..[7]
  • Pripisujejo mu obrambo Rima in Cerkve zoper arijanske Langobarde in muslimanske Saracene, kakor tudi zoper nič manj nevarne vpade ravenskega eksarha.[8]

Papež Sisinij je pravzaprav vladal komaj dvajset dni. Ko se je lotil zaradi mnogih napadov in dolgih obleganj propadlih utrdb in obzidja, mu je nenadna smrt prekrižala načrte.

Umrl je v Rimu 4. februarja 708 in je pokopan v stari baziliki sv. Petra v Vatikanu.[9][10][11]

Zunanje povezave

uredi

Opombe in viri

uredi
  1. Find a Grave — 1996.
  2. 2,0 2,1 Falkenhausen V. v. Dizionario Biografico degli Italiani — 2018. — Vol. 92.
  3. Brockhaus Enzyklopädie
  4. »Rašidun«, »Pravični kalifat« oziroma »Pravični kalifi«, – šiiti in suniti se glede tega imenovanja sicer malo razlikujejo - so štirje kalifi, ki so vladali po Mohamedovi smrti. To so: Ebu Beker (632-634), Omar (Omar ibn el-Hatab - 634-644), Osman (Osman ibn Afan - 644-656) in Alija (Alija ibn Ebu-Talib - 656-661)
  5. Jeffrey Richards. 1979. The popes and the papacy in the early Middle Ages, 476–752. p. 245.
  6. Ekonomou, 2007, str. 248.
  7. Charles Isidore Hemans. 1874. Historic and monumental Rome. p. 100.
  8. Pasquini, John J. True Christianity: The Catholic Way. iUniverse. str. 418.
  9. F. Chobot. A pápák története. str. 116.
  10. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 70.
  11. »Pope Sisinnius«. Catholic Encyclopedia (1913). Pridobljeno 28. februarja 2013.

Nadaljnje branje

uredi
  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Glej tudi

uredi
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Janez VII.
Papež
708–708
Naslednik: 
Konstantin