Papež Janez IV.

Janez IV. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * okrog 600 Zadar (Dalmacija, Langobardsko kraljestvo); † 12. oktober 642 Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo).

 Janez IV. 
Portret
Izvoljenizvoljen začetek avgusta 640
Začetek papeževanjapotrjen in posvečen 24. december 640
Konec papeževanja12. oktober 642
PredhodnikSeverin
NaslednikTeodor I.
Redovi
Položaj72. papež
Osebni podatki
Rojstvocca. 600
Dalmacija, Langobardsko kraljestvo[d]
Smrt15. oktober 642
Rim
PokopanBazilika svetega Petra, Rim Vatikan
NarodnostDalmatinec [1]
Staršioče Venancij (Venantius), odvetnik
Drugi papeži z imenom Janez
Catholic-hierarchy.org

ŽivljenjepisUredi

Papež Janez IV. se je rodil v Dalmaciji, najbrž v Zadru, okrog leta 600, očetu odvetniku Venanciju. Ko je prišel v Rim, ni pozabil svoje nesrečne domovine, ki jo je hudo prizadelo preseljevanje narodov, tokrat Obrov in Slovanov, ki so prodirali na Balkan. Po poti so osvajali in rušili mesta, ljudi pa vodili v sužnost in jih prodajali. V tistem času je bila porušena tudi Salona pri Splitu, danes Solin. Njegovo usmiljeno srce je storilo vse, da bi rešil življenje teh nesrečnih sužnjev, obenem pa poučil o krščanstvu prihajajoče pogane.

DelaUredi

Skrb za rešitev jetnikov in relikvijUredi

Krščanska vera je bila ogrožena na področju njegove domovine, ki so jo napadali poganski narodi. Zato je poslal opata Martina v Dalmacijo in Istro, da utrdi vero in odkupi kristjane, ki so jih zasužnjili Obri in Slovani. To je prvi zgodovinski stik med Vatikanom in slovanskimi kraji. Opat Martin je preživel tri leta v ogroženih krajih in odkupil mnogo zasužnjenih kristjanov. Na papeževo željo je prenesel v Rim relikvije solinskih mučencev: Dujma, Venancija, Anastazija in še nekaj drugih iz Salone (Solina) ter poreškega škofa Mavra [2].

Kapela dalmatinskih mučencevUredi

Papež Janez je dal sezidati kapelo znotraj bazilike svetega Janeza v Lateranu v Rimu in vanje položil relikvije, katere je prinesel opat Martin iz Dalmacije in Istre. V kapeli so krasni mozaiki, ki predstavljajo solinske in istrske mučence. Janezov naslednik Teodor je dokončal kapelo.

Pod mozaikom je latinski napis: "Papež Janez je izvršil z Božjim blagoslovom pobožno zaobljubo in z vztrajnim prizadevanjem dal postaviti ta spomenik, ki se sveti kot dragocene kovine na krstilnici. Kdorkoli pride sem in moli Kristusa, ta naj vzdiguje vroče molitve k nebesom."

Po želji papeža Janeza je opat Martin pripeljal tudi hrvaške mladeniče, ki jih bodo uvedli v krščansko službo, da se bodo lahko vrnili domov kot razširjevalci krščanstva.

Obsodba monoteletstva Uredi

V začetku 641 je v Rimu sklical sinodo, ki je obsodila monoteletizem in cesarjev verski odlok Ektezis. To je razložil v pismih cesarju Herakliju in Sergijevemu nasledniku Piru, obenem pa skušal pojasniti nesporazum, katerega žrtev je postal Honorij. Tudi v pismu Heraklijevemu nasledniku Konstantinu III. – ki pa pisma ni bral, ker je medtem že umrl - je pojasnjeval krščanski nauk in branil Honorijevo pravovernost. Njegov naslednik Konstans II. je obljubil, da mu bo željo izpolnil.[3]

Navodila angleški CerkviUredi

Ob začetku njegovega papeževanja je prispelo pismo Irskairskih in Škotskaškotskih škofov, opatov in duhovnikov, v katerem prosijo navodila za obhajanje Velike noči. Obenem sporočajo, da se je pelagijanstvo spet začelo širiti. Papež jih poziva, naj se držijo rimske navade, oziroma Dionizijevega ciklusa, pelagijanstvu pa naj se zoperstavijo z neumornim oznanjevanjem krščanstva. [4]

SmrtUredi

Umrl je 12. oktobra 642; pokopan je v Baziliki sv. Petra v Vatikanu.

ViriUredi

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

OpombeUredi

  1. Nekateri viri – zlasti hrvaški - menijo, da je bil po narodnosti Hrvat, kar je malo verjetno
  2. latinsko: Dominus, Venantius, Anastasius, Maurus
  3. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 59.
  4. F. Chobot. A pápák története. str. 107.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Severin
Rimski škof
Papež Janez IV

640–642
Naslednik: 
Teodor I.