Papež Janez IV.

Janez IV.
Janez IV.
Izvoljen	izvoljen začetek avgusta 640
Začetek papeževanja	potrjen in posvečen 24. december 640
Konec papeževanja	12. oktober 642
Predhodnik	Severin
Naslednik	Teodor I.
Redovi
Položaj	72. papež
Osebni podatki
Rojstvo	cca. 600; Dalmacija, langobardsko kraljestvo[d]
Smrt	15. oktober 642; Rim
Pokopan	Bazilika svetega Petra, Rim Vatikan
Narodnost	Dalmatinec
Starši	oče Venancij (Venantius), odvetnik
	Drugi papeži z imenom Janez; Catholic-hierarchy.org

Janez IV. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * okrog 600 Zadar (Dalmacija, Langobardsko kraljestvo); † 12. oktober 642 Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo).

Življenjepis Uredi

Papež Janez IV. se je rodil v Dalmaciji, najbrž v Zadru, okrog leta 600, očetu odvetniku Venanciju. Ko je prišel v Rim, ni pozabil svoje nesrečne domovine, ki jo je hudo prizadelo preseljevanje narodov, tokrat Obrov in Slovanov, ki so prodirali na Balkan. Po poti so osvajali in rušili mesta, ljudi pa vodili v sužnost in jih prodajali. V tistem času je bila porušena tudi Salona pri Splitu, danes Solin. Njegovo usmiljeno srce je storilo vse, da bi rešil življenje teh nesrečnih sužnjev, obenem pa poučil o krščanstvu prihajajoče pogane.

Dela Uredi

Skrb za rešitev jetnikov in relikvij Uredi

Krščanska vera je bila ogrožena na področju njegove domovine, ki so jo napadali poganski narodi. Zato je poslal opata Martina v Dalmacijo in Istro, da utrdi vero in odkupi kristjane, ki so jih zasužnjili Obri in Slovani. To je prvi zgodovinski stik med Vatikanom in slovanskimi kraji. Opat Martin je preživel tri leta v ogroženih krajih in odkupil mnogo zasužnjenih kristjanov. Na papeževo željo je prenesel v Rim relikvije solinskih mučencev: Dujma, Venancija, Anastazija in še nekaj drugih iz Salone (Solina) ter poreškega škofa Mavra ^[2].

Kapela dalmatinskih mučencev Uredi

Papež Janez je dal sezidati kapelo znotraj bazilike svetega Janeza v Lateranu v Rimu in vanje položil relikvije, katere je prinesel opat Martin iz Dalmacije in Istre. V kapeli so krasni mozaiki, ki predstavljajo solinske in istrske mučence. Janezov naslednik Teodor je dokončal kapelo.

Pod mozaikom je latinski napis: "Papež Janez je izvršil z Božjim blagoslovom pobožno zaobljubo in z vztrajnim prizadevanjem dal postaviti ta spomenik, ki se sveti kot dragocene kovine na krstilnici. Kdorkoli pride sem in moli Kristusa, ta naj vzdiguje vroče molitve k nebesom."

Po želji papeža Janeza je opat Martin pripeljal tudi hrvaške mladeniče, ki jih bodo uvedli v krščansko službo, da se bodo lahko vrnili domov kot razširjevalci krščanstva.

Obsodba monoteletstva Uredi

V začetku 641 je v Rimu sklical sinodo, ki je obsodila monoteletizem in cesarjev verski odlok Ektezis. To je razložil v pismih cesarju Herakliju in Sergijevemu nasledniku Piru, obenem pa skušal pojasniti nesporazum, katerega žrtev je postal Honorij. Tudi v pismu Heraklijevemu nasledniku Konstantinu III. – ki pa pisma ni bral, ker je medtem že umrl - je pojasnjeval krščanski nauk in branil Honorijevo pravovernost. Njegov naslednik Konstans II. je obljubil, da mu bo željo izpolnil.^[3]

Navodila angleški Cerkvi Uredi

Ob začetku njegovega papeževanja je prispelo pismo Irskairskih in Škotskaškotskih škofov, opatov in duhovnikov, v katerem prosijo navodila za obhajanje Velike noči. Obenem sporočajo, da se je pelagijanstvo spet začelo širiti. Papež jih poziva, naj se držijo rimske navade, oziroma Dionizijevega ciklusa, pelagijanstvu pa naj se zoperstavijo z neumornim oznanjevanjem krščanstva. ^[4]

Smrt Uredi

Umrl je 12. oktobra 642; pokopan je v Baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Viri Uredi

M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Opombe Uredi

↑ Nekateri viri – zlasti hrvaški - menijo, da je bil po narodnosti Hrvat, kar je malo verjetno
↑ latinsko: Dominus, Venantius, Anastasius, Maurus
↑ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 59.
↑ F. Chobot. A pápák története. str. 107.

Glej tudi Uredi

Zunanje povezave Uredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Papež Janez IV..

History of the Popes, Seventh-Century Popes: John IV. AD. 640-642. Arhivirano 2014-04-02 na Wayback Machine.

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: Severin	Rimski škof Papež Janez IV 640–642	Naslednik: Teodor I.

[1] Nekateri viri – zlasti hrvaški - menijo, da je bil po narodnosti Hrvat, kar je malo verjetno

[2] tinsko: Dominus, Venantius, Anastasius, Maurus

[3] M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 59.

[4] F. Chobot. A pápák története. str. 107.

[1]

[2]

[3]

[4]