Benedikt I.[2], rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 525 Rim (Bizantinsko cesarstvo) ; † 30. julij 579 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).

 Benedikt I. 
Izvoljenizvoljen julij 574
Začetek papeževanjaposvečen 2. junij 575
Konec papeževanja30. julij 579
PredhodnikJanez III.
NaslednikPelagij II.
Redovi
Položaj62. papež
Osebni podatki
Rojstvocca. 525 ali 525[1]
Rim, Bizantinsko cesarstvo
Smrt1. avgust 579 ali 30. julij 579[1]
Rim
PokopanRim, cerkev sv. Petra
NarodnostRimljan
Staršioče Bonifacij (latinsko: Bonifatius
Prejšnji položajdiakon
Drugi papeži z imenom Benedikt
Catholic-hierarchy.org

Življenjepis

uredi

Benedikt I., ki ga Grki imenujejo Bonosus, je bil izvoljen za naslednika Janeza III. že takoj po njegovi smrti julija 574; toda po novem volitvenem zakonu in zaradi langobardskih vpadov je moral čakati na potrditev bizantinskega dvora med 10 mesecev in 20 dni trajajočo sedisvakanco , tako da je bil posvečen šele 2. junija 575.

Italijo je pestila tako huda lakota, da je moral cesar Justin dobavljati žito iz Egipta, da bi prebivalstvo rešil smrti za lakoto; itak so se mnogi zatekali k Langobardom, da bi jim poštedili vsaj življenje. Tudi papež se je obrnil nanje s prošnjo za premirje, a so ga zavrnili.

Določbe

uredi
  • Najbrž je edina določba, ki se imenuje po njem, darovnica: Opatu Štefanu od Svetega Marka »blizu spoletskega obzidja naj se izda posestvo Massa Veneris, ki leži na ozemlju Minturne. [3].
  • Papež Benedikt I. je posvetil nekega decembra 15 duhovnikov, 3 diakone in 21 škofov. Med drugimi je posvetil za diakona bodočega papeža Gregorja.[4]

Podeželsko okoliško prebivalstvo je iz strahu pred Langobardi množično iskalo zavetja za rimskim obzidjem, kar je kmalu prineslo lakoto in bolezni, ki jih papeževa dobrodelnost ni mogla preprečiti. 579 so Langobardi pod vodstvom I. Kraljeviča Spoletskega pridrli pred Rim in mesto oblegali. Papež in rimski senat sta zaman prosila pomoči iz Bizanca. V bitki je izgubil življenje tudi papež.

Liber pontificalis piše, da je Benedikt umrl »strt od revščine in žalosti« 30. julija 579. Pokopali so ga v baziliki svetega Petra.[5][6][7]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • J. Richards: The Popes and the Papacy in the Early Middle Ages, 476-752. Routledge and Kegan Paul, London 1979.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Opombe

uredi
  1. 1,0 1,1 BeWeb
  2. ime Benedikt latinsko: Benedictus; beseda benedictus pomeni slovensko: blagoslovljen
  3. Sv. Gregor I., Ep. IX, 87. I al. 30
  4. »Pope Benedict I«. Catholic Encyclopedia New Advent. Pridobljeno 24. aprila 2012.
  5. Ferenc Chobot. A pápák története. str. 93s.
  6. F. X. Seppelt. Lexikon für Theologie und Kirche II. str. 138.
  7. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 60.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Janez III.
Papež
575-579
Naslednik: 
Pelagij II.