Osnutek:Vojna na Balkanu

Predložitev je bila odklonjena. Ta predložitev ni zadostno podprta z zanesljivimi viri. Zanesljivi viri so potrebni, da se informacije lahko preverijo. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte Pomoč:Sklicevanje za začetnike in Wikipedija:Navajanje virov. Če želite nadaljevati delo na osnutku, kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. Če navedenih težav niste odpravili, bo vaš osnutek znova odklonjen in morda izbrisan. Če potrebujete dodatno pomoč, nam postavite vprašanje na forumu za pomoč ali pridobite pomoč v živo na Telegramu od izkušenih sodelavcev. Komentarjev pregledovalca ali tega obvestila ne odstranite, dokler predložitev ne bo sprejeta. Kje dobiti pomoč Če potrebujete pomoč pri urejanju ali predložitvi osnutka, nam postavite vprašanje na forumu za pomoč. Stran je namenjena samo pomoči pri urejanju in predlaganju osnutkov v pregled, ne za pridobitev pregleda. Kako izboljšati osnutek Pomoč:Uvod – osnovni pregled urejanja Wikipedije. Pomoč:Wikibesedilo – kako uporabljati označevanje Pomoč:Sklicevanje za začetnike – kako vključiti sklice Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov – kako napisati boljši članek Wikipedija:Preverljivost – zagotovite, da vaš članek vključuje zanesljive in neodvisne vire Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce Poišči vire: Google (knjige · novice · učenjak · proste slike · WP-sklici) · FENS · JSTOR · NYT · WP Library Pregledovalec(ci), ki je(so) odklonil(i) to predložitev, je(so) navedeni v zgodovini strani. Zadnje urejanje: A09 pred 13 dnevi. Predloži znova Upoštevajte, da bo osnutek znova odklonjen, če težave ne bodo odpravljene.

Predložitev je bila odklonjena. Ta predložitev ni zadostno podprta z zanesljivimi viri. Zanesljivi viri so potrebni, da se informacije lahko preverijo. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte Pomoč:Sklicevanje za začetnike in Wikipedija:Navajanje virov. Če želite nadaljevati delo na osnutku, kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. Če navedenih težav niste odpravili, bo vaš osnutek znova odklonjen in morda izbrisan. Če potrebujete dodatno pomoč, nam postavite vprašanje na forumu za pomoč ali pridobite pomoč v živo na Telegramu od izkušenih sodelavcev. Komentarjev pregledovalca ali tega obvestila ne odstranite, dokler predložitev ne bo sprejeta. Kje dobiti pomoč Če potrebujete pomoč pri urejanju ali predložitvi osnutka, nam postavite vprašanje na forumu za pomoč. Stran je namenjena samo pomoči pri urejanju in predlaganju osnutkov v pregled, ne za pridobitev pregleda. Kako izboljšati osnutek Pomoč:Uvod – osnovni pregled urejanja Wikipedije. Pomoč:Wikibesedilo – kako uporabljati označevanje Pomoč:Sklicevanje za začetnike – kako vključiti sklice Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov – kako napisati boljši članek Wikipedija:Preverljivost – zagotovite, da vaš članek vključuje zanesljive in neodvisne vire Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce Poišči vire: Google (knjige · novice · učenjak · proste slike · WP-sklici) · FENS · JSTOR · NYT · WP Library Pregledovalec(ci), ki je(so) odklonil(i) to predložitev, je(so) navedeni v zgodovini strani. Zadnje urejanje: A09 pred 13 dnevi. Predloži znova Upoštevajte, da bo osnutek znova odklonjen, če težave ne bodo odpravljene.

6. aprila 1941 je nemška vojska ob podpori madžarskih in bolgarskih sil napadla Jugoslavijo in Grčijo. Hitler je napad sprožil, da bi strmoglavil nedavno vzpostavljeno prozavezniško vlado v Jugoslaviji in podprl ustavljeno italijansko invazijo na Grčijo (začeto oktobra 1940).

Operacija bi zavarovala balkanski bok Nemčije za načrtovano invazijo na Sovjetsko zvezo, predvideno za pomlad 1941, in obvarovala njene zaloge nafte v Romuniji pred morebitnim zavezniškim zračnim napadom. Posedovanje južnega Balkana, tako kot so obvladovali vzhodno Sredozemlje, bi Nemčiji omogočilo tudi napad na britanske komunikacije z vzhodom.

Do 17. aprila 1941 je razdeljena Jugoslavija po bombardiranju Beograda in drugih večjih mest kapitulirala. Na Hrvaškem je nastala nacistična marionetna država, preostali del Jugoslavije pa so razkosale sile osi. Nemci so medtem iz Bolgarije in Jugoslavije prodrli v severno Grčijo. Čeprav so bili Britanci popolnoma obremenjeni v boju proti osi v Severni Afriki, so marca 1941 na pomoč Grkom poslali 58.000 vojakov Commonwealtha. Te sile, ki jim je poveljeval general Henry Maitland Wilson, so vključevale 1. oklepno brigado, 6. avstralsko divizijo in 2. novozelandsko divizijo.

Kljub pogumnemu odporu grških vojakov in vojakov Commonwealtha je hitrost nemškega "Blitzkriega" premagala njihove obrambne položaje. Nemci so hitro zavzeli južna grška mesta in boj se je končal s padcem Aten 27. aprila 1941. Zavezniki so izgubili približno četrtino svojih sil, vključno z 11.000 ujetimi možmi. Kljub temu je bilo okoli 45.000 zavezniških vojakov uspešno evakuiranih na Kreto. Nemške izgube so znašale okoli 11.500, 2.500 mrtvih.

Po okupaciji grške celine so Nemci 20. maja 1941 z obsežnim zračnim napadom vdrli na Kreto. Nemške padalske enote so napadle letališča Maleme, Rethimnon in Heraklion, vendar so naletele na močan odpor zavezniških vojakov in kretskega prebivalstva. Številčno premočnejši Nemci so sčasoma premagali branilce in zavezniki so evakuirali otok. Izguba tolikšnega števila padalskih vojakov je Nemce prisilila, da so opustili večje zračne operacije. General Kurt Student, poveljnik invazijskih sil, je Kreto označil za "pokopališče nemških padalcev" in za "katastrofalno zmago".

V oddaljenih gorskih predelih Grčije in Jugoslavije so se po porazu postopoma pojavile odporniške sile. Dolga in grozljivo brutalna gverilska vojna je naslednja štiri leta divjala po večjem delu regije.

Konec leta 1941 je Velika Britanija priznala srbske 'četnike' Dragoljuba Mihailovića kot uradno odporniško enoto v Jugoslaviji. Agenti Special Operations Executive (SOE) so bili poslani, da jim pomagajo v boju proti okupatorjem Osi.»Četniki« pa so se kmalu zapletli v državljansko vojno proti konkurenčnemu odporniškemu gibanju, »partizanom«, ki jih je vodil Josip Broz ali »Tito«. Ta sila je bila komunistična, večetnična in je ostro nasprotovala Mihailovićevemu rojalističnemu gibanju. Naraščajoče "četniško" sodelovanje z osjo proti Titu je končno vodilo Britanijo, da je decembra 1943 svojo podporo preusmerila na "partizane".

Britanci so se soočili s podobnim problemom v Grčiji, kjer sta prav tako obstajali dve odporniški skupini: Narodna ljudska osvobodilna vojska (ELAS), v kateri so prevladovali komunisti, in republikanska Grška nacionalna demokratična zveza (EDES). Oba sta se borila v hudi državljanski vojni, dokler zavezniki niso posredovali v začasni prekinitvi ognja. Toda odnosi z obema skupinama so bili do konca vojne težki.

Kljub notranjim spopadom so se agenti SOE, komandosi kopenske vojske in kraljeve pehote, posebna služba za čolne (SBS) in posebna letalska služba (SAS) borili skupaj z grškim in jugoslovanskim odporom. Izvajali so napade na vojaške objekte osi in izvajali sabotaže. Skupaj so prisilili os, da je v Jugoslaviji in Grčiji postavila garnizone s stotisoči vojakov in preprečila njihovo uporabo na drugih vojnih frontah. Stroški so bili ogromni. Boji v Jugoslaviji so povzročili približno 1,2 milijona smrti od 14 milijonov prebivalcev. Grške izgube so znašale več kot 300.000 od 7 milijonov prebivalstva.