Okulus (arhitektura)

arhitektura

Okulus (iz latinčine oculus - oko) je ime za odprtino krožne oblike[1], pogosto manjših dimenzij, običajno na vrhu kupole, lahko pa tudi na tamburju ali na katerem od zidov.

Okulus na vrhu kupole rimskega Panteona, Rim, začetek 2. st.

Tnan je že iz Rima (Panteon, Rim|Panteon) in se nadaljuje v srednjem viku[2], posebej pogost je v arhitekturi renesanse (Bramantejev Tempietto) in baroka. Podoben mu je oeil-de-buef.[3] Zanimivo je, da znameniti enciklopedični Atlas arhitekture pojem oculus ne opisuje.

okulus so uporabljali za osvetljavo.[4]

Sklici

uredi
  1. ELU 1964.; Damjanov/Radulić 1967.
  2. Deanović 1960., 72.
  3. ELU 1964.
  4. Müller/Vogel 1999.; Müller/Vogel 2000.

Literatura

uredi
  • Damjanov/Radulić 1967. - Damjanov, Jadranka; Radulić, Ksenija: Oculus, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., str. 178
  • Deanović 1960. – Deanović, Ana: Srednjevjekovna arhitektonska plastika u Stjepanovoj kapeli na Kaptolu, Iz starog i novog Zagreba, II, Zagreb, 1960., 67.-84.
  • ELU 1964. - Oculus, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 3, Zagreb, 1964., str. 584.
  • Müller/Vogel 1999. - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 1, preveo Milan Pelc, Zagreb, 1999.
  • Müller/Vogel 2000. - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 2, preveo Milan Pelc, Zagreb, 2000.