Wikipedija

Okoljski vplivi ruske invazije na Ukrajino (2022)

Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 je povzročila resne posledice za okolje. Invazija je povzročila gozdne požare, onesnaženje zraka, onesnaženje tal, onesnaženje vode, poplave in škodo naravnim rezervatom. To je povečalo obremenitev ekosistemov in okolja ter pospešilo podnebno krizo.

Požari, ki so jih povzročili spopadi v črnomorskem biosfernem rezervatu, so bili dovolj veliki, da bi lahko bili videni iz vesolja. [1]

Invazija je prav tako pospešila nemški prehod na obnovljive vire.[2]

Onesnaževanje okolja uredi

Zaradi sovražnosti je bilo celotno omrežje velikih metalurških in kemičnih industrij, skoncentriranih v vzhodni Ukrajini, marca 2022 popolnoma uničeno. Med številnimi industrijskimi podjetji, poškodovanimi zaradi sovražnosti, so bile najbolj okolju nevarne industrije – Azovstal, Avdivka, rafinerija Lisičansk, Sumikimprom in druge. Ta podjetja so tradicionalno predstavljala največjo okoljsko nevarnost v Ukrajini in sooblikovala podobe enih najbolj onesnaženih mest v Ukrajini. Azovstal je pred uničenjem uspel ustaviti procese na okolju neškodljiv način. 24. februarja je vodstvo družbe začelo razvijati program okoljsko varne zaustavitve. Ustavili so koksarne, znižali temperaturo in vlili tekoče steklo, da bi preprečili nadaljevanje procesa koksanja in čim intenzivnejše sproščanje koksarnega plina.[3]

Premogovniki po vsej vzhodni Ukrajini so hitro propadali,[4] saj so aktivnosti in razširjanje sovražnosti oteževale nadaljevanje projektov vzdrževanja. V celotni donbaški regiji so zaznali potencial za onesnaženje podzemnih in površinskih voda.

Brez ustreznih človeških ukrepov bi lahko na različnih lokacijah prišlo do razlitja goriv in uhajanja onesnaževal.[5]

Okoljska tveganja objektov za jedrsko energijo znotraj vojnih območij in obstreljevanja teh ali blizu njih – kot tudi odlagališč jedrskih odpadkov[6] – so postala jasnejša in še naprej skrbijo strokovnjake.[7][8][9]

Obstreljevanja nevarnih objektov in kasnejši izpusti onesnaževal uredi

Med prvimi prizadetimi kraji so bila skladišča nafte (poleg tega so v različnih oblasteh postala najpogostejša kategorija nevarnosti, ki jih povzroči človek). V 23 oblasteh je bilo prizadetih najmanj 60 skladišč nafte in drugih skladišč za gorivo in maziva.[10]

Druga skupina tarč obstreljevanja so bila skladišča vnetljivih snovi (laki, barve) in veliki gradbeni trgovski centri verige Epicenter. 17. marca je močan požar zajel Barabašovo v Harkovu, največjo tržnico v Evropi. Ogenj je zajel tudi več stanovanjskih hiš ob tržnici.[11]

Med drugimi objekti, ki so zaradi obstreljevanja postali vir onesnaževanja, je bil tudi plinovod v Harkovu, ki je zaradi obstreljevanja povzročil močno eksplozijo in udarni val, ki je poškodoval zgradbe v stanovanjskih območjih. 10. marca je v Svitlodarsku velik požar trajal več ur; istega dne so ruska letala zadela plinovod Doneck-Mariupol, kjer je prišlo do eksplozije in požara. Tri dni pozneje, 13. marca, je po obstreljevanju izbruhnil požar na plinovodu v koksarni Avdiivka,[12] 23. marca pa je bil poškodovan plinovod v Trostjanecu. Javnost je o eksplozijah precej neobveščena, čeprav je znano, da so bili do 5. marca 2022 zaradi obstreljevanja zabeleženo zadeti plinovodi v harkovski, mikolajevski, zaporoški, kijevski, doneški in luganski oblasti.[10]

21. marca so v Sumiju v podjetju Sumikimprom rakete zadele rezervoarje amonijaka in povzročile škodo v premeru do 2,5. km, kar je primerljivo uporabi kemijskega orožja.[13] Prav tako so Rusi 5. in 9. aprila v kraju Rubežnoje razstrelili rezervoar z dušikovo kislino.[14][15]

4. aprila so sile zračne obrambe sestrelile križarsko raketo v kremeneškem okrožju v regiji Ternopil. Njene razbitine so poškodovale šest rezervoarjev z organskimi gnojili, kar je povzročilo uhajanje kemikalij kot je amonijak. V nekaj urah je bilo puščanje ustavljeno. Puščanje je povzročilo onesnaženje vode v reki Ikvi, kar je povzročilo množičen pogin rib.[16]

Pomembne preobrazbe pokrajin uredi

Obstaja en primer večje transformacije naravne krajine, ki so jo povzročile neposredne akcije ruskih čet proti Ukrajini. 26. februarja 2022 so ruske čete na območju vasi Kozaroviči uničile jez, ki je ločeval reko Irpin od Kijevskega akumulacijskega jezera. V mesecu in pol je voda iz rezervoarja poplavila poplavno ravnico Irpina do vasi Horenka, ki je po zračni razdalji od jezu oddaljena več kot 10 kilometrov gorvodno.[17]

  •  
    Uničen jez
  •  
    Vas Demidij je poplavljena
  •  
    Posledice uničenja jezu na reki Irpin

Vplivi na okolje po zaključku ruske invazije uredi

Strokovnjaki so priporočili »prenovo energetsko intenzivnega ukrajinskega gospodarstva, ki je usmerjeno v proizvodnjo surovin«, da bi »postala novo industrijsko in obnovljivo energetsko evropsko središče čistih tehnologij«.[5]

Glej tudi uredi

Reference uredi

  1. ↑ »A 'Silent Victim': How Nature Becomes a Casualty of War«. The New York Times. New York, USA. 13. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  2. ↑ »How the Ukraine war is accelerating Germany's renewable energy transition«. Environment (v angleščini). 6. maj 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  3. ↑ suspilne.media (v ukrajinščini). Kyiv, Ukraine: НСТУ. 19. marec 2022 https://web.archive.org/web/20220411230535/https://suspilne.media/219442-azovstal-buv-zupinenij-za-pravilami-ta-ne-nese-nebezpeki-ekologii-gendirektor/. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2022. Pridobljeno 19. marca 2022. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  4. ↑ https://www.tearline.mil/public_page/environmental-effect-of-coal-mine-deterioration-in-eastern-ukraine/#hero_title[mrtva povezava]
  5. ↑ 5,0 5,1 »Analysis | War in Ukraine poses environmental risk now and in the future, advocates say«. Washington Post. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  6. ↑ »Radioactive waste disposal site near Kyiv hit by airstrike, Ukraine officials say«. news.yahoo.com. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  7. ↑ »Russia's war in Ukraine raises nuclear risks, physicists warn«. Science News. 7. marec 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  8. ↑ »expert reaction to Russian attacks at the Zaporizhzhia Nuclear Power Plant | Science Media Centre«. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  9. ↑ »Experts predict lasting environmental damage from Russia's invasion of Ukraine«. ABC News (v angleščini). Pridobljeno 27. aprila 2022.
  10. ↑ 10,0 10,1 [Information on the environmental consequences of the Russian aggression in Ukraine from 24 February 24 to 18 March 2022] (v ukrajinščini). Kyiv, Ukraine: Міністерство захисту довкілля та природних ресурсів України (Ministry of Environmental Protection and Natural Resources of Ukraine). 21. marec 2022 https://web.archive.org/web/20220411230519/https://mepr.gov.ua/news/39062.html. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2022. Pridobljeno 21. marca 2022. {{navedi splet}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |archiveurl= (pomoč)
  11. ↑ [Barabashovo market catches fire due to shelling in Kharkiv]. Українська правда (Ukrayinska Pravda) (v ukrajinščini). 17. marec 2022. 48609 https://web.archive.org/web/20220418093747/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/17/7332264/. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 17. marca 2022. {{navedi novice}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |archiveurl= (pomoč)
  12. ↑ [A gas pipeline is burning at the Avdiivka Coke Plant after shelling]. lb.ua (v ukrajinščini). 10. februar 2015 https://web.archive.org/web/20220418094353/https://lb.ua/society/2015/02/10/295123_avdeevskom_koksohime_posle.html. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 10. marca 2022. {{navedi splet}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |archiveurl= (pomoč)
  13. ↑ [Ammonia leaked due to enemy shelling at Sumykhimprom: 2.5 km]. Українська правда (Ukrayinska Pravda) (v ukrajinščini). 21. marec 2022. 91030 https://web.archive.org/web/20220418094659/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/21/7333197/. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 21. marca 2022. {{navedi novice}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |archiveurl= (pomoč)
  14. ↑ [Luhansk region: Russians hit a nitric acid tank, steam flew to their position]. Українська правда (Ukrayinska Pravda) (v ukrajinščini). 9. april 2022. 65608 https://web.archive.org/web/20220418094902/https://www.pravda.com.ua/news/2022/04/9/7338435/. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 9. aprila 2022. {{navedi novice}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |archiveurl= (pomoč)
  15. ↑ [The Russians hit a tank with nitric acid in Luhansk region – people are asked to close the windows and look for masks]. Українська правда (Ukrayinska Pravda) (v ukrajinščini). 5. april 2022. 50381 https://web.archive.org/web/20220413093144/https://www.pravda.com.ua/news/2022/04/5/7337277/. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2022. Pridobljeno 5. aprila 2022. {{navedi novice}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |archiveurl= (pomoč)
  16. ↑ »Тернопільщина: через уламки ворожої ракети стався витік хімікатів, забруднено річку« [Ternopil region: chemicals leaked due to enemy rocket debris, river polluted]. Українська правда (Ukrayinska Pravda) (v ukrajinščini). 5. april 2022. 85730. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  17. ↑ [In the Kiev region, due to the undermining of the dam by the invaders, there is a threat of flooding the village. The flood of the river does not allow the Russian Federation to transfer its troops.]. nv.ua (v ruščini). 19. marec 2022 https://web.archive.org/web/20220418095756/https://nv.ua/kyiv/demidov-v-kievskoy-oblasti-iz-za-podryva-okkupantami-damby-est-ugroza-zatopleniya-sela-50226558.html. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022. {{navedi splet}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |archiveurl= (pomoč)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Okoljski_vplivi_ruske_invazije_na_Ukrajino_(2022)&oldid=5783339«