Obnebje metuljev
Obnebje metuljev (1980) je zgodovinski roman Andreja Hienga o propadu španskega kolonialnega plemstva v Venezueli v 18. stoletju.
![]() | |
Avtor | Andrej Hieng |
---|---|
Država | Slovenija |
Jezik | slovenščina |
Subjekt | slovenska književnost |
Žanr | zgodovinski roman |
Založnik | Mladinska knjiga |
Datum izida | 1980 |
Vrsta medija | tisk |
Št. strani | 446 |
COBISS | 11718145 |
UDK | 821.163.6 |
Vsebina
urediČas dogajanja je 18. stoletje (1780-1792 in 1835-1839). Španski plemič Don Alonso je bil iz Španije poslan v venezuelsko mesto Caracas. Opravlja poklic španskega uradnika v Kraljevem uradu za grbe in naslove. Je zelo samovšečen, hkrati pa se znajde v stiski, saj se močno začne zavedati svoje nepotrebnosti. V mestu se udeležuje plesov, drugače pa živi bolj izolirano. Svoje življenje opisuje prijatelju Diegu preko pisem. Ima razmerje s strežnico Cuño. Iz Caracasa se odpravi na službeno pot. Spremljajo ga hlapci Ramon, Ruiz, Mateo in Pepe, ki drug za drugim umrejo nepojasnjenih smrti. Po deželah vladajo vojaki dona Cristobala Guire, ki so odgovorni za opustošenje krajev. Don Amadeo na silo posestnikom izdeluje uradne listine o plemskem poreklu. Na popotovanju preučuje metulje. Med ekspedicijo vstopi na posest dona Amadea Mendeza in se zaplete s svojo bivšo strežnico Cuño. To ga pripelje v konflikt z donom Amadeom, ki je Cuño vzel za svojo priležnico in ji dal novo ime Mercedes. Don Alonso komaj uspe pobegniti. Don Amadeo se vrne v Caracas in se poroči s hčerko svojega nekdanjega predstojnika Isabelo. Ko sta se spoznala, je bila Isabela zblaznelo dekle, ki je skrbela za svojo mamo. Po materini smrti pa se je spremenila. Ko sta se vrnila nazaj v Španijo, je s kvartanjem zapravila celo njuno premoženje. Žena mu umre, hčerka pa ga zapusti. Za starega in senilnega don Alonsa skrbi gospodinja Angelca. Živita v vasi Avber na Krasu. Življenje tu poteka umirjeno, krega se samo z lokalnim župnikom Merkunom. Nazadnje don Alonso zažge listine in albume iz svojega arhiva in umre.
Kompozicija
uredi- pragozd: simbol zaraščanja, ubijanje človeškega, obenem pa porajanje življenja
- metulji: povezani s propadom, žrtvovanjem (prisotni ob smrti Alonsovih oprod, Isabele, Isabelinega očeta)
- Španija: metafora za prevzetnost
- zvonjenje: oznanja v pragozdu vrhunec idealne ljubezni s Cuño
Vsako drugo poglavje je v dramski obliki.
Kritike in prevodi
uredi»Pričakoval sem (spet) nekaj nenavadnega, in to sem v resnici dočakal. Pa vendar tudi tokrat ni šlo brez presenečenja; presenečen sem bil s skoraj že neverjetno popolnostjo, s kakršno je uresničena umetniška zamisel te obsežne knjige.« (Benhart 1982)
Roman je v srbohrvaščino (Obzorje leptira) leta 1983 prevedel Gojko Janjušević.
Literatura
uredi- František Benhart. Psi, metulji in slavoloki. Sodobnost 30/3 (1963). 285–286.
- Taras Kermauner. Teatralizirani pekel. Sodobnost 28/6–7 (1980).
- Gabriela Zver. Tema ljubezni skozi prizmo simbolnega v pripovedni prozi Andreja Hienga. Jezik in slovstvo 50/1 (2005).
- Marjan Dolgan. Radio Ljubljana. I. program. Oddaja: S knjižnega trga. Andrej Hieng, Obnebje metuljev. 23. 1. 1981.
- Božica Kitičić. Literarna ustvarjalnost Andreja Hienga. Jezik in slovstvo 26/5 (1981).
- Helga Glušič. Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja. Arhivirano 2020-09-22 na Wayback Machine.
- Jasmina Šuler-Galos. Neznani modernizem.Jezik in slovstvo 54/2 (2009).
- Blanka Irman-Polutnik. Povezava med epskim in lirskim v Hiengovem romanu Obnebje metuljev: Diplomsko delo[mrtva povezava]. Celje, 1985.