Obleganje Pskova
Obleganje Pskova (rusko оборона Пскова, oborona Pskova, poljsko Oblężenie Pskowa) je trajalo od avgusta 1581 do februarja 1582. Med obleganjem je vojska poljskega kralja in velikega litovskega kneza Štefana Báthoryja v zadnjem obdobju livonske vojne (1558-1583) uspešno blokirala mesto Pskov.
| Obleganje Pskova | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del livonske vojne | |||||||
 "Obleganje Pskova", jedkanica Borisa Horikova v "Karamzin, Ruska zgodovina v slikah" (1836) | |||||||
| |||||||
| Udeleženci | |||||||
 Republika obeh narodov Kneževina Transilvanija br> in tuji najemniki |
 Rusko carstvo | ||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||
|
kralj Štefan Báthory Jan Zamojski |
knez Ivan Šujski knez Vasilij Skopin-Šujski | ||||||
| Moč | |||||||
|
27.000, 4.000 kozakov (uradno registriranih 500) | 16.000 | ||||||
Prvi oddelki poljsko-litovske vojske, ki je v prejšnjih dveh letih osvojila Polock (1579) in Velikije Luki (1580), so se pred Pskovom pojavili 18. avgusta 1581. Njihov prodor je popolnoma odrezal ruske sile od Livonije. Glavnina napadalske vojske je štela 31.000[3] Poljakov, Litvancev, Ogrov, Čehov, Vlahov in Nemcev.[4] Obleganje se je začelo 24.-26. avgusta. Za obrambo Pskova je bil uradno zadolžen knez Vasilij Skopin-Šujski, vodil pa jo je knez Ivan Šujski. Slednji je imel na razpolago 4.000 dvorjanov, strelcev in kozakov in okoli 12.000 oboroženih meščanov in okoličanov.
Po dveh dneh obstreljevanja je poljska vojska 8. septembra prvič napadla. Rusi so napad odbili in povzročili Poljakom velike izgube. Neuspešen je bil tudi poskus razstrelitve utrdb z minami in splošni napad 2. novembra. Nekaj poljskih enot je novembra napadlo Pskovo-Pehorski samostan, vendar brez uspeha.
Kralj Štefan Báthory je po teh neuspehih ukazal pasivno obleganje in bitka se je spremenila v blokado. 1. decembra je kralj z večino litovske vojske, prostovoljcev in nemških, ogrskih, vlaških in čeških najemnikov zapustil bojišče. Poveljevanje preostali manjšini je prepustil Janu Zamojskemu. Poljska konjenica je med obleganjem opustošila velike predele Rusije in prodrla do Volge in jezera Ladoga. Redna konjenica je bila najboljši del poljske armade. Upore trpeče oblegovalske vojske med ostro zimo 1581/1582 je krotila samo trda roka kanclerja Zamojskega. Kanclerju je uspelo blokirati mesto, četudi so v njegovi okolici delovali ruski partizani in napadali preskrbovalne enote in komunikacije.
V petih mesecih obleganja je pskovska garnizija 46 krat poskušala prebiti blokado,[5] večinoma novembra in decembra 1581, poljska vojska pa je 31 krat napadla mesto.[6] Obleganje se je zavleklo, ker ga nobena stran ni mogla končati. V tem času so potekala diplomatska pogajanja za prenehanje sovražnosti, v katera je bil vpleten tudi Vatikan.
Štefan Báthory in Ivan IV. sta 15. januarja 1582 končno sklenila Jam Zapoljski mirovni sporazum. Rusija se je odpovedala svojim zahtevam po Livoniji in Polocku, Poljska pa je Rusiji vrnila ozemlje, ki ga je osvojila njena vojska. 4. februarja 1582 so tabor pred Pskovom zapustili zadnji poljski vojaki.
Obleganje Pskova je na Spomeniku neznanemu junaku v Varšavi omenjeno z napisom "PSKOW 24 VIII 1581-15 I 1582".
-
Karl Pavlovič Brjullov: Obleganje Pskova; slikarjeva zadnja in nedokončana slika -
Jan Matejko: Báthory v Pskovu
.png)
Sklici uredi
- ↑ Соколов Б.В. Осада Пскова польским королём Стефаном Баторием в 1581 г. Сто великих войн. М., 2001.
- ↑ Rickard, J. (24. julij 2007).Siege of Pskov, August 1581-January 1582[mrtva povezava].
- ↑ Polish Renaissance Warfare - Summary of Conflicts - Part Three. Jasinski.co.uk. Pridobljeno 24. januarja 2014.
- ↑ E. Liptai. Magyarország hadtörténete (1). Zrínyi katonai kiadó 1984. ISBN 963-326-320-4.
- ↑ [1] Arhivirano 2006-10-10 na Wayback Machine.. Arhivirano 10. oktobra 2006 na Wayback Machine.
- ↑ Northern Fortress: Pskov> Main. Nortfort.ru. Pridobljeno 24. januarja 2014.