Obalna sekvoja (znanstveno ime Sequoia sempervirens) je velik, pokončen zimzelen iglavec, ki je domoroden na zahodni obali ZDA. Drevesa te vrste so izjemno dolgoživa, saj lahko dosežejo starost med 1.200 in 1.800 let ali celo več.[1]

Obalna sekvoja

Obalne sekvoje ob cesti US 199
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida
Red: Pinales (borovci)
Družina: Cupressaceae (cipresovke)
Rod: Sequoia (sekvoja)
Vrsta: S. sempervirens
Znanstveno ime
Sequoia sempervirens
(D.Don) Endl.
Razširjenost poddružine Sequoioideae v Kaliforniji zeleno - Sequoia sempervirens rdeče - Sequoiadendron giganteum
Razširjenost poddružine Sequoioideae v Kaliforniji
zeleno - Sequoia sempervirens

Opis uredi

V višino običajno doseže med 25 in 35 m, lahko pa tudi do 115 m[2], deblo pa ima premer med 7 in 9 m. Krošnja je stožčasta in relativno ozka. Lubje je grobo, zelo debelo (lahko tudi preko 30 cm), relativno mehko, in vlaknasto. Običajno je rdeče-rjave do sive barve. Veje so vodoravno razprte do rahlo povešene. Iglice so ploščate, črtalaste (dolge med 1,5 do 2,5 cm), trde, gladke in temno zelene barve. Spodaj imajo dve vzdolžni srebrno-beli črti. Cvetovi so zbrani v ovalnem socvetju in so precej neopazni. Plodovi so okrogli do jajčasti storži, ki v dolžino merijo med 1,5 in 3 cm in so temno rjave barve.

Razširjenost uredi

Obalna sekvoja je razširjena na ozkem pasu, dolgem okoli 750 km in širokem med 8 in 76 km vzdolž ameriške pacifiške obale, po čemer je dobila tudi slovensko ime. Na jugu sega do Okrožja Monterey v ameriški zvezni državi Kalifornija, na severu pa do skrajnega dela jugovzhodnega Oregona, najpogosteje na povprečni nadmorski višini med 30 in 750 metri, izjemoma od 0 do 920 metri. [3] Najbolje uspevajo v gorah, kjer je več padavin. Najstarejša in najvišja drevesa se nahajajo v globokih dolinah in kanjonih ob tekoči vodi. Zelo jim namreč ustreza velika zračna vlaga, ki se v obliki meglic vleče po teh dolinah. Drevesa nad mejo pogoste megle (nad 700 metri) so, zaradi bolj suhe podlage in hladnejšega zraka, nižja in manj mogočna. Poleg tega jih tam izpodrivajo druge drevesne vrste, kot so duglazija, bor in tanoak.

Reference uredi

  1. »Sequoia gigantea is of an ancient and distinguished family«. Nps.gov. 2. februar 2007. Pridobljeno 7. avgusta 2012.
  2. »Sequoia sempervirens (D. Don) Endlicher«. www.efloras.org: Flora of North America. Pridobljeno 1. februarja 2015.
  3. Farjon, A. (2005). Monograph of Cupressaceae and Sciadopitys. Royal Botanic Gardens, Kew. ISBN 1-84246-068-4.