Nosna jezerka
Nosna jezerka (znanstveno ime Epitheca bimaculata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v pasu od Zahodne Evrope do Daljnega vzhoda.[1]
| Nosna jezerka | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
_20150530.jpg) samec
| ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Epitheca bimaculata (Charpentier, 1825) | ||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||
|
Libellula bimaculata Charpentier, 1825 |
Opis
urediOdrasli dosežejo 55 do 65 mm v dolžino, od tega zadek 37–43 mm, zadnji krili pa merita 36–44 mm. Od ostalih lebduhov se loči po rjavkasto-rumeni osnovni obarvanosti telesa s črnimi znamenji, brez kovinskega leska, zato jo je možno na prvi pogled zamenjati za kakšnega od ploščcev, denimo lisastega, a je znatno večja od vseh drugih ploščcev in lebduhov, ki živijo na istem območju. Rjavkasto oprsje ima ob straneh debele črne črte, zadek pa je šilaste oblike, pretežno črn z rjavkasto liso ob strani vsakega člena. Analni okončini pri samcu izraščata navzven, v obliki črke V. Tudi krila imajo rjavkast odtenek, zadnji par pa še temnorjavo liso ob bazi.[2]
Obdobje letanja odraslih je kratko, od pozne pomladi do začetka poletja.[1][2]
Ekologija in razširjenost
uredi
Nosna jezerka se razmnožuje v srednje velikih do velikih stoječih vodnih telesih, kot so jezera, mrtvice, opuščeni peskokopi, večinoma v nižinah. Najprimernejši so habitati z razvitim podvodnim in plavajočim rastlinjem ter obkroženi z drevjem ali grmovjem.[1]
Zahodni rob območja razširjenosti je v osrednji Franciji, od tam se razteza po vsej širini Palearktike do Japonskega otočja in juga Kamčatke na vzhodu. Odrasle je težko opaziti, saj se običajno zadržujejo daleč od vodnih teles, v obdobju razmnoževanja pa letajo nad vodo daleč od brega. Zato je vrsta verjetno marsikje spregledana. Zanesljivejši pokazatelj prisotnosti so levi ličink, ki so značilno bodičasti in veliki. Te najdemo v bližnjem strnjenem goščavju, kamor zlezejo ličinke tik pred preobrazbo, lahko tudi več metrov od vode.[1][3]
V Sloveniji se vrsta pojavlja ob raznolikih vodnih telesih, ki jim je skupno le to, da so velika in mestoma globlja od 2 m ter imajo razvito podvodno rastje. Najpogostejša je v severovzhodnem delu države, v manjši meri pa se pojavlja tudi na Ljubljanskem barju.[3] Kot ranljiva vrsta je uvrščena na Rdeči seznam kačjih pastirjev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.[4]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 234–235. ISBN 978-90-5011-4806.
- ↑ 2,0 2,1 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 236–237. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8.
- ↑ 3,0 3,1 Kotarac, Mladen (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 108–109. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.
- ↑ "Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam". Uradni list RS (82/2002). https://www.uradni-list.si/1/content?id=38615. - Priloga 21: Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata)
Zunanje povezave
uredi
Predstavnosti o temi nosna jezerka v Wikimedijini zbirki
