Nina Claire Snaith, britanska matematičarka, * 1974.

Nina Claire Snaith
Portret
RojstvoNina Claire Snaith
1974
Državljanstvo Združeno kraljestvo
Poklicmatematičarka
Spletna stran
bristol.ac.uk/maths/people/nina-c-snaith/

Snaithova je trenutno raziskovalka na Univerzi v Bristolu in raziskuje teorijo naključnih matrik in kvantni kaos. Je hči matematika Victorja Snaitha in sestra glasbenika Daniela Snaitha »Caribouja«.

Študirala je teoretično fiziko na McMasterjevi univerzi v Hamiltonu, Ontario v Kanadi.[1] Na Univerzi v Bristolu je leta 2000 doktorirala s področja uporabne matematike z nalogo Teorija naključnih matrik in funkcij zeta (Random Matrix Theory and zeta functions).[2]

Njeno trenutno delo je osredotočeno na uporabo teorije naključnih matrik pri Riemannovi funkciji ζ. Z mentorjem Jonom Keatingom sta leta 1998 na srečanju na Dunaju pokazala kako sta s pomočjo metod iz kvantne fizike razvila metodo za računalniško generiranje vseh momentov funkcije. Do tedaj so z metodami iz teorije števil dokazali le tri momente. Četrtega sta najavila na istem srečanju Brian Conrey in Steve Gonek, kjer so se rezultati obojih ujemali.[3] Najavo novih momentov v zaporedju so v začetku leta 2006 v javnih občilih primerjali z vprašanjem in odgovorom o življenju, Vesolju in sploh vsem, ki ga je postavil in navedel Douglas Adams v svojem znanstvenofantastičnem romanu Štoparski vodnik po galaksiji, saj je vrednost tretjega momenta ravno število 42, in je enak odgovoru, ki ga je v romanu posredoval, po sedem in pol milijona letih računanja, računalnik GlobokaMisel.[4]

Sklici uredi

Viri uredi

  • du Sautoy, Marcus (2003). The Music of the Primes. London: Fourth Estate.
  • du Sautoy, Marcus (27. marec 2006). »Prime Numbers Get Hitched« (v angleščini). Seed Magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2017.
  • Macphee, Kona (30. april 1999). »Career interview: Theoretical Physics Researcher« (v angleščini). plus magazine. {{navedi splet}}: Ležeče ali krepko označevanje ni dovoljeno v: |publisher= (pomoč)