Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6. stoletja do 9. stoletja z vrhuncem v zadnji četrtini 6. stoletja.
| Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Selitev Slovanov uredi
Selitev Slovanov iz pradomovine se je začela konec 4. stoletja, ko so se germanska plemena po vdoru Hunov v vzhodno Evropo začela seliti na področje rimske države. Slovani so jim sledili in se naselili na izpraznjeno področje, ki so ga Germani zapustili. Iz pradomovine so se selili v treh smereh; iz vzhodne veje so se razvili današnji Rusi, Ukrajinci in Belorusi, zahodni Slovani so Poljaki, Čehi, Slovaki, Lužiški Srbi in Kašubi (del zahodnih Slovanov je dosegel tudi današnje slovensko etnično ozemlje), južna veja pa se je pomikala proti Balkanu in iz njih so se razvili Hrvati, Srbi, Makedonci in Bolgari (del te veje Slovanov je dosegel tudi današnje slovensko etnično ozemlje).
Priselitev v vzhodnoalpski prostor uredi
Prvi slovanski naselitveni sunek je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti Slovani so se premaknili s področja Moravske proti jugu, na področje nekdanje rimske province Norik. Od tam so se po dolinah vzhodnoalpskih rek pomaknili do Karavank in do Ptuja (Poetovio), kjer je antična škofija propadla že pred letom 577.
Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu Langobardov v Italijo leta 568. Slovani so prodirali na to območje s pomočjo Avarov. Tako so leta 588 prišli na območje zgornjega Posavja, 591 v zgornje Podravje in se kmalu nato spopadli z Bavarci. Leta 592 so zmagali Bavarci, a je leta 595 zmagala slovansko-avarska vojska. S tem se je utrdila meja med frankovskim in obrskim svetom.
Slovani so se od leta 600 do 8. stoletja naselili na vse kraško območje do roba Furlanske nižine in s tem izoblikovali jezikovno mejo, ki je v veliki meri prisotna še danes. Poskus prodora proti zahodu, v Furlanijo se je verjetno končal po porazu v bitki z Langobardi pri kraju Lauriana, leta 720.
Odnos do staroselcev uredi
Slovani ob naselitvi niso naleteli na povsem prazen prostor, saj so na njem prebivali krščanski romanski staroselci, ki so živeli na področju Norika in v antičnih mestih na območju današnje Slovenije. Staroselci so pred selitvami pozne antike bežali v odmaknjene predele, najpogosteje na nedostopne hribe in ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. Rifnik pri Celju). Novejše arheološke raziskave kažejo, da so kontinuirano naselitev ohranila tudi nekatera dobro zaščitena mesta v nižini. Del romaniziranega prebivalstva je pred Slovani pobegnil v Italijo in v mesta ob Jadranski obali. Slovani so si staroselce podredili, veliko so jih zasužnjili (slovansko ime za sužnja je bilo dolgo krščenik, saj so bili staroselci kristjani), nekateri pa so se s Slovani zlili in obogatili njihovo kulturo. Slovani so romanizirane staroselce imenovali Vlahi ali Lahi. Nanje spominjajo krajevna imena s korenom Vlah, kot so npr. Laško, Laški Rovt itd. Od romaniziranih staroselcev so Slovani prevzeli nekatera zemljepisna imena, zlasti imena rek (Sava, Drava, Soča) in pokrajin (Kranjska) ter bolj napreden način obdelave zemlje in kovin.
Viri uredi
- Rajko Bratož, »Gli inizi dell'etnogenesi slovena : fatti, tesi e ipotesi relativi al periodo di transizione dall'eta antica al medioevo nel territorio situato tra l'Adriatico e il Danubio«. V La cristianizzazione degli Slavi nell'arco alpino orientale, ur. Andrea Tilatti. Nuovi studi storici, 69. Roma, Gorizia, 2005, str. 145-188;
- Bogo Grafenauer, »Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in vprašanje kontinuitete«, Arheološki vestnik 21-22 (1970-71), str. 17-32;
- Mitja Guštin, »Začetki slovanskega naseljevanja na Slovenskem«, Časopis za zgodovino in narodopisje 75 (2004), str. 253-265;
- --. ur., Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen. Ljubljana, 2002. (COBISS) povzetek v pdf
- Hans-Dietrich Kahl, Der Staat der Karantanen : Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum. Ljubljana, 2002;
- Friedrich Lotter, Rajko Bratož in Helmut Castritius, Premiki ljudstev na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375-600), prev. Amalija Maček Mergole in Anja Naglič. Ljubljana, 2005; (COBISS)
- Peter Štih, »Ob naselitvi Slovanov vse pobito?«. V Množične smrti na Slovenskem : 29. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 1999, str. 79-93; (COBISS)
- --. Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku : osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. stoletja, Ljubljana, 2001;
- -- in Janez Peršič, »Problem langobardske vzhodne meje«, Zgodovinski časopis 35 (1981), str. 333-341;
- Aleš Žužek, »Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor«, Zgodovinski časopis 61 (2007), str. 261-287.