Narodni park Saltfjellet-Svartisen
Narodni park Saltfjellet-Svartisen (norveško Saltfjellet–Svartisen nasjonalpark) je četrti največji narodni park na Norveškem. Spada v občine Beiarn, Meløy, Rana, Rødøy, Saltdal in Bodø v okrožju Nordland.
Narodni park Saltfjellet–Svartisen | |
---|---|
IUCN kategorija II (narodni park) | |
![]() V parku so koče in pohodniške poti; Bjellåvasstua v severovzhodnem delu blizu Bjellåvatneta | |
Lokacija | Nordland, Norveška |
Bližnje mesto | Mo i Rana in Bodø |
Koordinati | 66°36′N 14°11′E / 66.600°N 14.183°E |
Površina | 2192 km² |
Ustanovitev | 1989 |
Uprava | Norveški direktorat za upravljanje z naravo |
Park je bil ustanovljen leta 1989 z namenom ohranjanja in varovanja čudovitega in skoraj nedotaknjenega gorskega sveta z rastlinskimi in živalskimi vrstami ter geološkimi razmerami. Skupaj z naravnima rezervatoma Gåsvatnan in Saltfjellet ter naravnima rezervatoma Storolia in Blakkådalen tvori park veliko varstveno območje.
Geografija, pokrajina in geologija
urediSaltfjellet-Svartisen ima zelo raznoliko pokrajino.[1] Od Nordfjorda na zahodu se park razteza preko 1500 m visokih gora in ledenikov do rodovitnih rečnih dolin in odprtih planot na vzhodu. V zahodnem delu parka je 370 km² velik ledenik Svartisen, ki je zaradi taljenja ledenikov v zadnjih desetletjih pravzaprav razpadel na dva ločena ledenika. Nekateri ledeniški jeziki segajo vse do Norveškega morja. Na vzhodu park vključuje gorsko verigo Saltfjell. Tam je tudi najvišja gora v narodnem parku, 1751 m visoka gora Ørfjellet. Arktični krog poteka južno od parka.
Prevladujoča kamnina, zlasti v središču parka, je apnenec, zato so tam tudi številne kraške jame.
Flora in favna
urediObstaja naravna severna in južna meja za številne rastlinske vrste vzdolž arktičnega kroga in s tem tudi v parku. To skupaj z apnenčastimi tlemi zagotavlja bujno rastlinstvo. Verjetno najredkejši rastlini v parku sta laponski rododendron (Rhododendron lapponicum) in alpska velesa (Dryas octopetala).
Ris in rosomah živita po vsem parku, medtem ko losi živijo predvsem v dolinah parka.
Dediščina
urediNajstarejše najdbe samijskih naselij segajo v 9. stoletje. Najdeni so bili ostanki svetišč, pasti in ograj. Reja severnih jelenov se v parku izvaja že od 16. stoletja, vendar predvsem v Lønsdalnu.
V nekaterih gorskih dolinah so našli ostanke manjših kmečkih naselij iz 19. stoletja. Televerket je leta 1867 po stari cesti med Rano in Saltenom položil telefonsko linijo.
Turizem in administracija
urediV parku so številne označene pohodne poti in skupno 15 planinskih koč s prenočišči. Nordland nasjonalparksenter je v Storjordu med narodnima parkoma Saltfjellet-Svartisen in Junkerdal ter služi kot informacijsko središče za vse narodne parke v okrožju Nordland.
Od leta 2007 se razmišlja o razširitvi narodnega parka.
Sklici
uredi- ↑ Store norske leksikon. »Saltfjellet-Svartisen nasjonalpark« (v norveščini). Pridobljeno 13. decembra 2011.
Literatura
uredi- Saltfjellet. Svartisen. Utgitt av Rana Turistforening, Bodø og Omegns Turistforening og Bodø og Omegns Bre-, Tinde- og Grottegruppe, 1982. ISBN 82-991189-0-5.
- Loyd Villmo. «Saltfjellet» I: Den norske turistforenings årbok 1969.
- Leif Ryvarden. Saltfjellet-Svartisen og Junkerdal. Gyldendal, 2008. (Norges nasjonalparker). ISBN 978-82-05-37901-5.