Mudhif
Mudhif (arabsko المضيف al-muḍīf) je tradicionalna hiša iz trstike, ki jo je naredilo ljudstvo Ahvari (znani tudi kot močvirski Arabci) v močvirjih južnega Iraka. V tradicionalnem načinu življenja Ahvari so hiše zgrajene iz trstičja, nabranega iz močvirij, kjer živijo. Mudhif je velika obredna hiša, ki jo plačuje in vzdržuje lokalni šejk, za uporabo gostov ali kot zbirališče za poroke, pogrebe itd.
Opis
urediStrukture mudhif so bile ena od tradicionalnih vrst struktur, ki so jih zgradili Arabci na močvirjih v južnem Iraku že vsaj 5000 let. V Uruku so odkrili izrezljano vzpetino tipičnega mudhifa iz okoli 3300 pr. n. št., ki je zdaj v Britanskem muzeju.[1]
Mudhif je posebna vrsta sarifa; zgradba iz trstičja, ki naravno raste v močvirjih in jo vaški šejk uporablja kot gostišče.[2] Druge vrste bivališč iz trstike, kot je raba (z vhodoma na obeh koncih in se uporablja kot družinsko bivališče) ali bajt (strogo enosobno bivališče), so običajno manjše od mudhifa in se lahko uporabljajo za stanovanjske in druge namene.[3]
Vsak vaški šejk je imel mudhif, ki je lahko sprejel vsaj deset oseb. Število lokov, uporabljenih v mudhifu, narekuje pleme in družinska skupina.[4] Včasih je bil mudhif okrašen z dodatnimi snopi trstičja, razporejenimi v okrasne vzorce, postavljenimi na fasado, da bi služili kot plemenski identifikator.[5] Vhod v mudhif je vedno obrnjen proti Meki.[6]
Angleška pisateljica Gertrude Bell je v pismu svojemu očetu zapisala opis mudhifa:[7]
»Po večerji nas je šejk Ibadi al Husain povabil v svoj mudhif, njegovo gostišče. Mudhif, ki si ga ne morete predstavljati, dokler ga ne vidite. Zgrajen je iz trstičja, trsnih preprog, razprostrtih po snopih trstičja, ki se obokajo in se srečajo na na vrhu, tako da je celota popolnoma pravilen in izvrstno zgrajen rumen predor, dolg 50 jardov. vrsta brokatnih blazin, na katerih smo lahko sedeli, Arabci ob nas in aparat za kavo, ki je stal nad svojimi lončki, je vse osvetljeval ogenj in nekaj majhnih svetilk, konec blata pa je bledel v zlatem mraku. Veličastno.«
Gradnja
urediPri gradnji mudhifa je trsje povezano in spleteno v debele stebre; večje in debelejše trstike so upognjene navzkriž in privezane, da tvorijo parabolične loke, ki sestavljajo hrbtenico stavbe. Ti loki so ojačeni s prednapetostjo stebrov, saj so na začetku vstavljeni v zemljo pod nasprotnimi koti.[8] Niz lokov določa obliko zgradbe. Čez loke so položeni in privezani dolgi prečni tramovi manjših snopov trstičja. Tkane preproge iz trstičja tvorijo ovoj stavbe. Nekatere preproge so tkane s perforacijami kot mreža, ki omogočajo svetlobo in prezračevanje.
Sprednja in zadnja stena sta pritrjeni na dva velika navpična stebra iz trstičja in sta prav tako narejena iz tkanih preprog. Mudhif je treba obnoviti vsakih deset let.[9]
Trstičje kot gradbeni material
urediNajpogostejša vrsta trstike, ki se uporablja za gradnjo močvirnega mudhifa, je ihdri. Trstika ima lastnosti, zaradi katerih je idealen gradbeni material – ima visoko koncentracijo silicijevega dioksida, zaradi česar je vodoodporen, neprivlačen za žuželke in druge škodljivce ter odličen toplotno in zvočno izolacijski material. Je poceni material, hkrati pa je kot gradbeni material fleksibilen in trpežen, kar spodbuja ustvarjalnost.[10]
Uporaba
uredi
Mudhif se uporablja kot hiša za goste ali za slovesne priložnosti in se ne sme uporabljati za noben drug namen. Ko gost vstopi v mudhif, ga sprejme vaški šejk, ga pospremi do njegovega ustreznega mesta in mu v ritualnem obredu ponudi osvežilne pijače, kot je močno sladkana kava.[11]
Najnovejši dogodki
urediV 1980-ih je v močvirjih živelo približno pol milijona Arabcev.[12] Toda okoli leta 1993 je Sadam Husein začel izsuševati močvirja, da bi uničil življenje in kulturo južnih Arabcev.[13] Po Huseinovem porazu leta 2003 so arabske skupnosti začele izkopavati nasipe, ponovno poplavile močvirja in obnovile svoj tradicionalni način življenja.[14]
Sklici
uredi- ↑ Broadbent, G., "The Ecology of the Mudhif," in: Geoffrey Broadbent and C. A. Brebbia, Eco-architecture II: Harmonisation Between Architecture and Nature, WIT Press, 2008, pp. 15–26
- ↑ Ochsenschlager, E.L., Iraq's Marsh Arabs in the Garden of Eden, University of Pennsylvania Press, 2004, p. 162
- ↑ Ochsenschlager, E.L., Iraq's Marsh Arabs in the Garden of Eden, University of Pennsylvania Press, 2004, pp. 145–46
- ↑ The National Geographic Magazine, Vol. 113, 1958, p. 214
- ↑ Van de Noort, E., Climate Change Archaeology: Building Resilience from Research in the World's Coastal Wetlands, Oxford, Oxford University Press, 2013, p. 216
- ↑ The National Geographic Magazine, Vol. 113, 1958, p. 214
- ↑ Lady Bell (ed.), The Letters of Gertrude Bell, Vol. II, London, Ernest Benn, 1927, pp. 476–77 https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.210996/page/n85
- ↑ Mudhif," in Encyclopedia Britannica, Online: Arhivirano 5 June 2022 na Wayback Machine.
- ↑ Darwish, E. A.; Mansour, Y.; Elmously, H. I. (2018). »Development of the Structural Uses of Date Palm Rachis for Cheap Wide Span Construction for Rural Communities in the Middle East«. IOP Conference Series: Materials Science and Engineering. 371 (1): 012023. Bibcode:2018MS&E..371a2023D. doi:10.1088/1757-899X/371/1/012023.
- ↑ Almusaeda, A. and Almassad, A., "Building Materials in Eco-energy Houses from Iraq and Iran," Case Studies in Construction Materials, vol. 2, June 2015, pp. 42–54 Open access journal
- ↑ Ochsenschlager, E.L., Iraq's Marsh Arabs in the Garden of Eden, University of Pennsylvania Press, 2004, pp. 145–46
- ↑ »Total numbers of Marsh Arabs« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. julija 2021. Pridobljeno 30. oktobra 2019.
- ↑ »The Iraqi Government Assault on Marsh Arabs« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 15. maja 2009. Pridobljeno 30. oktobra 2019.
- ↑ Blue, Circle of (4. september 2013). »Iraq's First National Park: A Story of Destruction and Restoration in the Mesopotamian Marshlands«. Circle of Blue (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. januarja 2022. Pridobljeno 30. oktobra 2019.
Zunanje povezave
uredi
- Mudhif under construction and the Marsh Arabs