Odpre glavni meni

Mount Everest

najvišja gora na svetu

Mount Everest je s 8848 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji. Njegov vrh in greben predstavljata mejo med Nepalom in Tibetom. V Nepalu je gora znana pod imenom Sagarmatha (सगरमाथा, beseda v sanskrtu za »čelo neba«), v Tibetu pa kot Čomolungma (»mati vesolja«). Iz te besede izhaja kitajsko ime: 珠穆朗玛峰 (pinjin: Zhūmùlǎngmǎ Fēng). Do leta 1856 se je gora imenovala Peak XV (Vrh XV), tega leta pa so jo poimenovali po siru Georgeu Everestu, nekdanjemu predstojniku britanskega zemljemerskega urada v Indiji. Do leta 1921 se Mount Everestu noben Evropejec ni smel približati na manj kot 80 kilometrov[4].

Mount Everest
Everest kalapatthar crop.jpg
Mount Everest iz Kala Pattharja v Nepalu
Mount Everest is located in Nepal
Mount Everest
Mount Everest
Najvišja točka
Nadm. višina8848 m[2]
1. mesto
Prominenca8848 m
Koordinate27°59′17″N 86°55′31″E / 27.98806°N 86.92528°E / 27.98806; 86.92528[3]
Geografija
PogorjeMahalangur Himal, Himalaja....
Pristopi
Prvi pristop29. maj 1953
Zastava Nove Zelandije Edmund Hillary
Zastava Nepala Tenzing Norgay
brez jeklenk kisika - 1978, Reinhold Messner in Peter Habeler
solo vzpon - 1980, Reinhold Messner
Najlažji pristopz Južnega sedla (Nepal)

Prvi vzponi v Everestu so se začeli leta 1921, ko se je na goro odpravila prva odprava.

29. maja 1953 sta se novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay prva povzpela na Everest. 16. maja 1975 je Japonka Džunko Tabei postala prva ženska, ki je stopila na najvišji vrh sveta. Kot prvima Slovencema je to uspelo 13. maja 1979 Andreju Štremflju in Nejcu Zaplotniku. Reinholdu Messnerju je 20. avgusta 1980 ta podvig kot prvemu uspel brez dodatnega kisika. 7. oktobra 2000 je Davo Karničar opravil neprekinjen spust na smučeh z vrha do baznega tabora.

PlezanjeUredi

Za pristop na goro obstajata dve glavni smeri:

  • severozahodni greben in
  • jugovzhodni greben

Jugovzhodni greben je tehnično lažji. Pot prek njega poteka po nepalski strani in je bila uporabljena pri prvem pristopu Hillaryja in Norgaya. Več pristopov poteka po njej, kar lahko pripisujemo tudi dejstvu, da je Tibet, prek katerega poteka pot čez severozahodni greben, od leta 1949 za tujce težko dostopen.

Večina poskusov vzpona se izvaja aprila in maja. Takrat so vremenske razmere najbolj ugodne (čas pred poletnim monsunom, veter na gori je relativno miren). Pri vzponih imajo veliko vlogo pripadniki Šerp, nepalskega ljudstva, ki opravljajo službo višinskih nosačev in opremljajo goro z vrvmi. Njihovo znanje plezanja se je s porastom plezalskih odprav v Nepal močno izboljšalo.

Danes odprave, ki se odločijo za vzpon prek jugovzhodnega grebena, navadno pristanejo v Lukli (2860 m) ter nato pešačijo do baznega tabora na 5380 m. Pot traja 6-8 dni, upoštevajoč, da je potrebna aklimatizacija na višino. V baznem taboru se dokončno aklimatizirajo. Medtem šerpe in nekateri plezalci urejajo pot čez Ledeni slap (ledenik Khumbu), ki predstavlja veliko nevarnost zaradi podirajočih se serakov in ledeniških razpok. Pot čez slap je treba začeti že zgodaj, saj se z dnevno toploto nevarnost še poveča. Nad ledenikom navadno stoji prvi višinski tabor (6065 m). Naslednji tabor postavijo v Zahodni globeli (6500 m) in se vzpnejo prek pobočja Lhotse do tabora 3 na 7470 m. Do tabora 4, ki stoji na Južnem sedlu (7986 m), jih loči še Rumeni pas, odsek sedimentnega peščenjaka. Vzpon na vrh se iz četrtega tabora začne že kmalu po polnoči, saj morajo plezalci premagati še skoraj 1000 m višinske razlike. V taki višini se kmalu pojavijo težave, zato nimajo na voljo veliko časa za poskus vzpona. Če vreme ni pravo, je spust po nekaj dneh čakanja že nujen. Velika nevarnost so tudi ozebline. Vzpon traja 10 do 12 ur. Plezalci najprej priplezajo na južni vrh (8750 m) in nato nadaljujejo po grebenu. Zadnja večja zapreka pred vrhom gore je Hillaryjeva stopnja. To je 15 metrov visok, navpičen alpinistični odsek med južnim vrhom Mount Everesta (8754 m) in vrhom Mount Everesta (8844,43 m). Vznožje Hillaryjeve stopnje je na 8776 m. Danes jo premagajo s pomočjo vrvi, ki so jih predhodno pritrdili Šerpe.

Vzpon prek severovzhodnega grebena se začne na ledeniku Rombuk. Everest je najvišji izmed 14-ih gorà, ki presegajo 8000 m in jih imenujemo osemtisočaki.

Izbrani plezalni rekordiUredi

Ob koncu plezalne sezone leta 2010 je bilo na Everst izvedenih 5.104 vzponov.[5] Nekateri pomembnejši »prvi« vzponi so:

 
Apa Sherpa se je povzpel na vrh 21-krat

Slovenci na vrhu EverestaUredi

13. maja 1979 sta se na 8848 visoki Mount Everest povzpela Kranjčana Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni pozneje pa še trojna mednarodna naveza takratne jugoslovanske odprave, v kateri so bili Slovenec Stane Belak - Šrauf, Splitčan Stipe Božić in vodja šerp na odpravi Nepalec Ang Phu.

Slovenci na vrhu Everesta:[25]

  1. Jernej Zaplotnik, 13. maj 1979
  2. Andrej Štremfelj, 13. maj 1979 in 7.oktober 1990
  3. Stane Belak - Šrauf, 15. maj 1979
  4. Viki Grošelj, 10. maj 1989
  5. Marija Štremfelj, 7. oktober 1990
  6. Janez Jeglič, 7. oktober 1990
  7. Franc Pepevnik, 22. maj 1997
  8. Pavle Kozjek, 23. maj 1997
  9. Davo Karničar, 7. oktober 2000
  10. Franc Oderlap, 7. oktober 2000
  11. Tadej Golob, 9. oktober 2000
  12. Matej Flis, 9. oktober 2000
  13. Gregor Lačen, 9. oktober 2000
  14. Viki Mlinar, 21. maj 2005
  15. Marko Lihteneker, 21. maj 2005
  16. Roman Benet (IT), 17. maj 2007
  17. Tomaž Jakofčič, 19. maj 2009
  18. Tomaž Rotar, 16. maj 2017

Viri in opombeUredi

  1. Položaj vrha Everesta na mednarodni meji je jasno prikazan na podrobnih topografskih kartah, tudi nepalskih.
  2. Všteta je tudi višina snežne kape.
  3. Navedene koordinate v sestavu WGS84 so bile izračunane s podrobnih topografskih kart in se skladajo s podatki adventurestats. Napaka je skoraj gotovo manjša od 2".
  4. Chevalley, Dittert, Lambert; Vzponi v Everestu; MK, Ljubljana, 1959; str. 267
  5. 5,0 5,1 "Full list of all ascents of Everest up to and including 2010". 8000ers.com. 24 September 2011. Pridobljeno dne 28 September 2011. 
  6. "George Finch". Pridobljeno dne 18 April 2013. 
  7. 7,0 7,1 "Everest – First without oxygen". NOVA Online. PBS. 2000. Pridobljeno dne 28 March 2008. 
  8. Starr, Daniel (18 March 2011). "Golden Decade: The Birth of 8000m Winter Climbing". Alpinist.com. Pridobljeno dne 28 May 2013. 
  9. "Mt Everest History and facts". Mnteverest.net. Pridobljeno dne 29 May 2013. 
  10. "A view from the top of the world". BBC News. 15 February 2007. Pridobljeno dne 6 October 2010. 
  11. "Firsts". Everest History.com. Pridobljeno dne 8 February 2014. 
  12. "Sherpa Attempts Everest Speed Climbing Record". Classic.mountainzone.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 November 2012. Pridobljeno dne 24 October 2012. 
  13. "New/Old Records Record". everestsummiteersassociation.org. Pridobljeno dne 30 April 2013. 
  14. American Alpine Club Journal. books.google.com. Pridobljeno dne 28 February 1999. 
  15. Stuart, Julia (10 October 2000). "The man who skied down Everest". The Independent (London). 
  16. Greenfeld, Karl (18 June 2001). "Adventure: Blind To Failure". Time Magazine. Pridobljeno dne 7 May 2013. 
  17. "Sherpa sets record Everest time". BBC News. 21 May 2004. 
  18. 58 Stunden, 45 Minuten, Süddeutsche Zeitung, 10 December 2007. (nemško)
  19. "In 16 Stunden auf den Mount Everest". Bergsteigen.at. 30 May 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 October 2006. Pridobljeno dne 24 October 2012. 
  20. "Google Translate". Translate.google.com. Pridobljeno dne 24 October 2012. 
  21. "Everest K2 News Explorersweb – the pioneers checkpoint". Explorersweb.com. 21 May 2010. Pridobljeno dne 22 August 2010. 
  22. "Nepal's 'Super Sherpa' breaks his own Everest record". BBC News. 11 May 2011. Pridobljeno dne 15 May 2012. 
  23. Ryall, Julian (21 May 2012). "73-year-old becomes oldest woman to climb Mount Everest". London: The Telegraph. Pridobljeno dne 22 May 2012. 
  24. "Japanese Octogenarian Becomes Oldest Man to Reach Summit of Mount Everest". ABC News. Pridobljeno dne 23 May 2013. 
  25. "Slovenci na Everestu". gore-ljudje.net. 12. maj 2012. Pridobljeno dne 30.7.2014.