Most na Adi (srbsko: Мост на Ади / Most na Adi) ali most čez Savo je most s poševnimi zategami čez Savo v Beogradu v Srbiji. Most prečka rt otoka Ada Ciganlija, ki povezuje občini Čukarica in Novi Beogradi. Mostni pilon se nahaja na otoku, ki je bil ojačan z velikimi količinami betona in nekoliko razširjen, da so lahko zagotovili močnejše temelje. Gradnja se je začela leta 2008, most je bil odprt 1. januarja 2012.[2] Navezovalne ceste so bila zaključene v letu 2013.[3]

Most na Adi (Мост на Ади / Most na Adi)
Most na Adi v Beogradu
Namemba6-pasovni, del bodočega beograjskega obroča, 2 metro liniji in 2 stezi za pešce in kolesarje
Prehodreka Sava
LokacijaAda Ciganlija, Beograd, Srbija
LastnikBeograd
VzdrževalecBelgrade Land Development Public Agency
ProjektantViktor Markelj in Peter Gabrijelčič
Tip mostuMost s poševnimi zategami
Materialbeton, jeklo
Skupna dolžina996 m
Širina45,04 m
Višina200 m
Najdaljši razpon376 m
Število razponov376 m + 338 m, 250 m
Svetla odprtina20 m
KonstruktorPorr AG-SCT d.d.-DSD GmbH
Začetek gradnje2008
Konec gradnje2011
Stroški gradnje€ 161.000.000 [1]
Odprtje1. januar 2012

Zgodovina uredi

 
Most na Adi v ospredju drugih beograjskih mostov

Leta 1923 je arhitekt Đorđe Kovaljevski ustvaril prvi ureditveni načrt območja, ki je predvideval most čez Ado Ciganlijo.[4] Začetna ideja o tem, kar je danes znano kot Beograjska notranja obvoznica, katere pomemben del je most, je nastala v tistem času. Ta cesta je bila del številnih načrtov pod različnimi imeni, kot so Glavna obvoznica, Prečna cesta, Vzhodna tangencialna cesta, vsaka z nekoliko različno traso. Vsi načrti so imeli eno skupno točko: most na Adi Ciganliji. V zgodnjih načrtih je bil most postavljen bližje jezeru, medtem ko končni projekt postavi most na sam rt otoka zaradi ekološke zaščite jezera.

Lokacija uredi

Most na Adi je najbolj gorvodni beograjski most čez Savo v urbanem območju. Most je edina neposredna povezava med občinama Novi Beograd (Blokovi) in Čukarica (Banovo Brdo). Mostni pilon se nahaja na rtu otoka Ada Ciganlija.

Oblikovanje uredi

Natečaj za idejni projekt mostu je potekal leta 2004. Dvanajst podjetij je predložilo ponudbe, tudi zmagovalni projekt, ki ga je predložilo slovensko podjetje Ponting. Oblikovalca mostu sta bila gradbeni inženir Viktor Markelj in arhitekt Peter Gabrijelčič.[5] Zmagovalno idejno zasnovo je žirija, ki ji je predsedoval Nikola Hajdin, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti in arhitekt Novega železniškeha mostu, soglasno izbrala.[6] Beograjsko združenje arhitektov je tudi podprlo projekt, in ga ocenilo kot sodoben in pomemben za prihodnjo silhueto Beograda.[7]

 
Most ponoči

Most je po zasnovi most s poševnimi zategami z enim pilonom ter ekscentrično postavljenimi poševnimi zategami. Glavni most ima dolžino 929 m ter širino 45 m. Temelj za pilon predstavlja 136 pilotov premera 150 cm, ki so na vrhu povezani z ovalno pilotno blazino. Glavni razpon je sestavljen iz 8.600 ton gradbenega jekla (razred S355J2 + N). Na poševnih zategah sta razpona 200 in 375 m, ter se nadaljujeta z neprekinjenim nosilcem z razponi od 70 do 108 m. Na mostu je 6 prometnih pasov za cesto, 2 tira za lahki metro, na obeh straneh je steza za pešce in kolesarje. Voziščna konstrukcija je sovprežna konstrukcija, sestavljena iz jeklenih nosilcev škatlastega prereza višine 4,5 m in širine 3,0 m, v katere so sidrane poševne zatege, nad tem je betonsko vozišče - tlačna plošča debeline 25 cm. Sestavni deli voziščne konstrukcije so bili izdelani na Kitajskem in dostavljeni v premičnih enotah po morju in rečni poti preko Rotterdama po kanalu Ren-Majna-Donava na tovarniško montažno dvorišče tik ob gradbišču v Mali Ciganliji v Beogradu. Pilon je visok 200 m, ima obliko stožca z okroglim prerezom na vrhu premera 4,0 m, pri temelju 16,0 m. Na višini 95 m se dve nogi združita v okrogel pilon prereza 9,5 m. Pilon je betonski in ima jekleno konico. Poševni zategi so postavljeni v obliki polpahljače. Sestavljene so iz kabelskih vrvi kvalitete 1770 MPa, premera 15,7 mm. Kabli, ki so uporabljeni za podporo mostu imajo največjo dolžino približno 373 m, skupaj je za kable uporabljeno 1280 ton jekla.[8]

Most je zasnovan na mestu, ki bistveno zmanjšuje promet skozi središče mesta in na starejši most Gazela.

Gradnja uredi

 
Pilon v gradnji, maja 2010

Gradnja se je začela leta 2008 in končala leta 2011. Most je bil odprt za javni promet, 1. januarja 2012.

Pogodbeniki uredi

Direkcija za građevinsko zemljište i izgradnju Beograda je 17. marca 2008 izbrala konzorcij sestavljen iz: Porr AG iz Avstrije, SCT d.d. iz Slovenije in DSD iz Nemčije kot najugodnješega ponudnika na razpisu[9][10][11]. Konzorcij je imel več podizvajalcev: Leonhardt, Andrä und Partner iz Nemčije, China Railway Shanhaiguan Bridge Group iz Kitajske, Vorspann Technik iz Nemčije, BBR iz Švice, Fakulteta za rudarstvo in geologijo Univerze v Beogradu, Eusani-Hortmanns-Zahlten Ingenieurgesellschaft iz Nemčije, Ponting iz Slovenije, BBV iz Nemčije in Institut Kirilo Savić iz Beograda. Pristopne ceste na severu je projektiral Hidroprojekt - saobraćaj iz Beograda. pristopne ceste na južni strani Centar za puteve Vojvodine iz Novega Sada, Paštrovičevo ulico pa IM Projekt iz Beograda.

Pogodbo za vodjo projekta in inženirja je prejela Louis Berger Group. Njihova naloga je bila zagotoviti podporo mestu Beograd v vseh vidikih upravljanja projektnega cikla, vključno s pregledom projektiranja, pripravo dokumentacije za gradnjo, javno naročilo, nadzor in pogodbeno administracijo.[12]

Stroški uredi

Most sam je stal 161 milijonov €. S priključnimi cestami in metro postajami so skupni stroški znašali 450 milijonov evrov.[13]

Projekt so poleg naročnika sofinancirali Mestna občina Beograd, Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka in več zasebnih financerjev.

V popularni kulturi uredi

Most na Adi je bil prikazan v peti epizodi devete sezone na Discovery Channel dokumentarne televizijske serije Build To Bigger.[14]

Sklici uredi

  1. [1]
  2. »Spojen most na Adi Ciganliji«. B92.net. 9. avgust 2011. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  3. »Čukarica i Novi Beograd "zagrljeni" preko Save – Spojen most na Adi Ciganliji, završetak projekta tokom 2013«. Ekapija.com. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  4. »Direkcija za gradjevinsko zemljiste i izgradnju Beograda«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2011. Pridobljeno 8. maja 2015.
  5. YU Build – Arhitektura i Gradjevinarstvo u Srbiji i Crnoj Gori. »YU Build Srbija – Arhitektura i GraÄ'evinarstvo – Most preko Ade biće jedinstven u svetu«. Portal.build-razvoj.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2012. Pridobljeno 31. decembra 2011.
  6. »Потписан уговор за идејни пројекат новог моста преко Саве«.
  7. »Друштво архитеката Београда подржало предложено решење моста на Ади Циганлији«.
  8. »Bridge concept and construction«. Savabridge.com. 14. april 2009. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  9. »DSD Brückenbau GmbH – DSD Steel EN«. Dsd-steel.com. Pridobljeno 31. decembra 2011.
  10. Tekst: (agencije), (tsl) (31. marec 2008). »SCT bo gradil največji most čez Savo v Beogradu | Dnevnik«. Dnevnik.si. Pridobljeno 31. decembra 2011.
  11. »The Employer and Project Participants«. Savabridge.com. Pridobljeno 31. decembra 2011.
  12. »Project Manager and Engineer for the Sava Bridge«. Savabridge.com. 1. februar 2007. Pridobljeno 2. januarja 2012.
  13. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2015. Pridobljeno 8. maja 2015.
  14. »Sava River Bridge : Extreme Engineering : Science Channel«. Science.discovery.com. 30. marec 2010. Pridobljeno 31. decembra 2011.

Zunanje povezave uredi