Most Gorica (albansko Ura e Goricës, imenovan tudi Ura e Beratit (most Berat)), je osmanski kamniti ločni most v osrednjem albanskem mestu Berat. Premošča reko Osum in povezuje okrožje Gorica (od tod tudi njegovo ime) s staro mestno četrto Mangalem. Most je ena izmed znamenitosti Berata.

Most Gorica
Ura e Goricës
Most v Beratu
PrehodOsum
LokacijaBerat, Albanija
Tip mostuločni most
Materialkamen
Skupna dolžina129,3 m
Širina5,3 m
Višina10 m
Najdaljši razpon16,7 m
Število razponov9
Konec gradnje1927
Koordinati40°42′11″N 19°56′41″E / 40.702959°S 19.944773°V / 40.702959; 19.944773

Ker je bil avgusta 2011 zaprt za avtomobilski promet, je most Gorica zdaj most za pešce.[1] Pred tem je bil edina povezava za vozila do Gorice in zaledja onkraj. Že nekaj let imajo pešci neposreden stik s središčem mesta prek majhnega lesenega visečega mostu nekoliko gorvodno.

Zgodovina uredi

 
Risba iz leta 1830

Na tej točki je most prvič omenjen v 17. stoletju. Osmanski popotnik Evliya Çelebi v svojem Seyahatnâmeju opisuje most z devetimi loki in osmimi kamnitimi stebri. Cestišče naj bi bilo sestavljeno iz hrastovih desk.

Leta 1780 so obstoječi most končno razširili v kamniti most. Obdobje gradnje je padlo pod oblast lokalnega paše Ahmeta Kurta, ki je verjetno izdal uredbo o gradnji. Leta 1888 je most Gorica med poplavo propadel, vendar je bil obnovljen. Med prvo svetovno vojno je znova utrpel resno škodo [2], dokler ni bil popolnoma prenovljen med letoma 1920 in 1930.[3]

Legenda uredi

Legenda pravi, da je bilo za gradnjo mostu treba žrtvovati dekle, da bi pomirilo rečne duhove, ki so se uprli gradnji mostu. Deklica je bila ujeta z nosilcem v stenski niši, dokler ni umrla od lakote a ni mogla pomiriti rečnih duhov. Do prenove v 1920-ih je bila na prvem stebru celo taka niša, ki pa je bila takrat zapolnjena. Med delom so v drugem stebru našli leseno skulpturo, ki je predstavljala glavo ženske.[4]

Konstrukcija uredi

 
Most z delom mesta Gorica, ki mu je dal ime.

Kamniti most ima skupno dolžino 129,3 metra in širino 5,3 metra. Sedem lokov ima razpon od 9 do 16,7 metra. Najvišja višina mostu nad gladino reke je 10 metrov. Most ima šest stebrov, vsak z velikim obokanim oknom v zidu; V petih stebrih sta nad tem oknom tudi dva manjša obokana okna. Skupno je torej 16 zidanih oken.

Najjužnejša oboka sta bila med obnovitvenimi deli v 19. stoletju obnovljena iz opeke. Sicer je most izdelan iz klesanega kamna.[5]

Škoda uredi

Avgusta 2011 je bil več kot 200 let star most dokončno zaprt za osebna vozila. To je postalo potrebno, potem ko je most v preteklih letih utrpel veliko škodo. Po navedbah oddelka za kulturo mestnega sveta Berata je treba celotno konstrukcijo prenoviti. Največ škode je povzročila težka cev za pitno vodo, ki je bila v 1960-ih pritrjena na most za oskrbo z vodo v okrožju Gorica. Toda dejstvo, da je bil most stoletja edina povezava med južnimi vasmi in prestolnico okrožja Berat ter njeno glavno cesto in da je bil ves promet prisiljen voziti čez most, je močno obremenilo konstrukcijo. Most je bilo na koncu mogoče zapreti šele po odprtju novega mostu. Ta stoji približno 350 metrov dolvodno in ima na obeh straneh štiri pasove in pločnike.[6]

Maja 2013 je mestna uprava most ponovno odprla za promet.[7]

Sklici uredi

  1. Mimoza Haxhialiu (5. avgust 2011). »Dëmtohet ura e Goricës, ndalohen makinat«. Shqip (v albanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. avgusta 2011. Pridobljeno 21. oktobra 2011. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega dne 28. avgusta 2011. Pridobljeno 24. marca 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  2. »Ura e Goricës, Drejtoria e Kulturës Kombëtare Berat«. Nationale Abteilung für Kultur Berat (v albanščini). 7. avgust 2011. Pridobljeno 21. oktobra 2011. Arhivirano 2016-04-18 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2016. Pridobljeno 24. marca 2021.
  3. »Bridge of Gorica (Ura e Goricës)«. argophilia Albania (v angleščini). Pridobljeno 21. oktobra 2011. Arhivirano 2015-11-17 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2015. Pridobljeno 24. marca 2021.
  4. Julian Xhelili (11. oktober 2011). »Pasi shkatërrohet Ura e Goricës, bllokohet kalimi i automjeteve«. Gazeta Telegraf (v albanščini). Pridobljeno 21. oktobra 2011. {{navedi splet}}: Neveljaven |url-status=ja (pomoč)[mrtva povezava]
  5. Machiel Kiel, Ottoman architecture in Albania (1385-1912), Islamic art series, Research Centre for Islamic History, Art and Culture, Istanbul, 1990, str. 75 f., ISBN=92-9063-330-1
  6. Valter Shtylla (19. februar 2009). »Ura e re mbi Osum dhe Qendra Historike e Beratit«. Shqip (v albanščini). Pridobljeno 21. oktobra 2011. {{navedi splet}}: |archive-url= requires |archive-date= (pomoč)[mrtva povezava]
  7. »Ura e Goricës, drejt rrënimit (Die Brücke von Gorica, einsturzgefährdet)«. Top Channel. 4. avgust 2013. Pridobljeno 14. oktobra 2013.

Zunanje povezave uredi