Znotrajmožganska krvavitev
Znotrajmožganska ali intracerebralna krvavitev (tudi samo možganska krvavitev) pomeni krvavitev v možganovino.[3] Gre za obliko znotrajlobanjske (intrakranialne) krvavitve. Običajno krvavitev prizadene tako možganovino kot možganske prekate;[1] krvavitev v možganski prekat imenujemo intraventrikularna krvavitev.[4] Pojavijo se lahko naslednji simptomi: glavobol, oslabelost polovice telesa, bruhanje, krči, okrnjena zavest in otrdelost vratu.[2] Pogosto se pojavi tudi vročina.[1] Pogosto simptomi s časom postajajo hujši.[1]
| Znotrajmožganska krvavitev | |
|---|---|
| Sopomenke | možganska krvavitev, intracerebralna krvavitev, cerebralna krvavitev |
.jpg) | |
| Posnetek računalniške tomografije spontane znotrajmožganske krvavitve, ki se širi v stranski možganski prekat. | |
| Specialnost | nevrokirurgija |
| Simptomi | glavobol, oslabelost polovice telesa, bruhanje, krči, okrnjena zavest, otrdelost vratu, vročina[1][2] |
| Vzroki | možganska poškodba, anevrizma, arteriovenska nepravilnost, možganski tumor[1] |
| Dejavniki tveganja | povišan krvni tlak, amiloidoza, alkoholizem, znižan holesterol, zdravila za redčenje krvi, kokain[2] |
| Diagnostični postopki | slikanje z računalniško tomografijo[1] |
| Diferencialne diagnoze | ishemična možganska kap[1] |
| Zdravljenje | nadzorovanje krvnega tlaka, operativni poseg, ventrikularna drenaža [1] |
| Prognoza | dobra prognoza pri 20 % bolnikov[2] |
| Pogostost | 2,5 na 10.000 ljudi na leto[2] |
| Smrti | 44 % jih umre v roku enega meseca[2] |
Med možnimi vzroki znotrajmožganske krvavitve so možganska poškodba, anevrizma, arteriovenska nepravilnost in možganski tumor.[1] Najpomembnejša dejavnika tveganja za samoodsebno (spontano) znotrajmožgansko krvavitev sta povišan krvni tlak in amiloidoza.[2] Drugi dejavniki tveganja so še alkoholizem, nizke vrednosti holesterola, uporaba zdravil za redčenje krvi ter zloraba kokaina.[2] Diagnoza praviloma temelji na slikanju z računalniško tomografijo.[1] S podobnimi znaki in simptomi kot znotrajmožganska krvavitev se kaže tudi ishemična možganska kap.[1]
Zdravljenje poteka v enotah intenzivne nege.[1] Smernice za obravnavo bolnika z znotrajmožgansko krvavitvijo priporočajo znižanje krvnega tlaka, in sicer na vrednost sistoličnega tlaka največ 140 mmHg.[1][5] Čim prej je treba izničiti učinek zdravil za redčenje krvi, ki jih bolnik morebiti uporablja, ter zagotoviti raven krvnega sladkorja v normalnih mejah.[1]Za ublažitev možganskega edema se lahko kirurško opravi ventrikularna drenaža, kortikosteroidi pa se ne smejo uporabiti.[1] V določenih primerih se lahko krvavitev kirurško odstrani.[1]
Znotrajmožganska krvavitev letno prizadene okoli 2,5 na 10.000 ljudi.[2] Pogostejša je pri moških in pri starostnikih.[2] Okoli 44 % bolnikov umre v roku enega meseca od nastopa znotrajmožganske krvavitve.[2] Dobro prognozo ima okoli 20 % bolnikov.[2]
Sklici uredi
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 Hemphill JC, 3rd; Greenberg, SM; Anderson, CS; Becker, K; Bendok, BR; Cushman, M; Fung, GL; Goldstein, JN; Macdonald, RL; Mitchell, PH; Scott, PA; Selim, MH; Woo, D; American Heart Association Stroke, Council; Council on Cardiovascular and Stroke, Nursing; Council on Clinical, Cardiology (Julij 2015). »Guidelines for the Management of Spontaneous Intracerebral Hemorrhage: A Guideline for Healthcare Professionals From the American Heart Association/American Stroke Association«. Stroke: A Journal of Cerebral Circulation. 46 (7): 2032–2060. doi:10.1161/str.0000000000000069. PMC 4462131. PMID 26022637.
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Caceres, JA; Goldstein, JN (Avgust 2012). »Intracranial hemorrhage«. Emergency Medicine Clinics of North America. 30 (3): 771–794. doi:10.1016/j.emc.2012.06.003. PMC 3443867. PMID 22974648.
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5523768/krvavitev?query=krvavitev&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 3. 2019.
- ↑ Naidich, Thomas P.; Castillo, Mauricio; Cha, Soonmee; Smirniotopoulos, James G. (2012). Imaging of the Brain, Expert Radiology Series,1: Imaging of the Brain (v angleščini). Elsevier Health Sciences. str. 387. ISBN 978-1416050094. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2016.
- ↑ Ko, SB; Yoon, BW (december 2017). »Blood Pressure Management for Acute Ischemic and Hemorrhagic Stroke: The Evidence«. Seminars in Respiratory and Critical Care Medicine. 38 (6): 718–725. doi:10.1055/s-0037-1608777. PMID 29262429.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)