Mošeja Mustafa paše

Mošeja Mustafe paše (albansko Xhamia e Mustafa Pashës, makedonsko Мустафа-пашина џамија, turško Mustafa Paşa Cami) stoji v severnomakedonski prestolnici Skopje. Je eden najpomembnejših osmanskih spomenikov v državi.

Mošeja Mustafa paše
Мустафа-пашина џамија
Xhamia e Mustafa Pashës
Mustafa Paşa Camii
Religija
PripadnostIslam
Lega
KrajSkopje, Severna Makedonija
Koordinati42°0′7″N 21°26′7.5″E / 42.00194°N 21.435417°E / 42.00194; 21.435417
Arhitektura
Tipmošeja
Vrsta arhitektureIslamska arhitektura, Osmanska arhitektura
Konec gradnje1492
Lastnosti
Št. kupol1
Zunanji premer kupole16,3 m
Minareti1
Višina minaretov47 m
 
Mošeja

Mošeja na dvignjenem temelju stoji na križišču Prohorja Pčinskega in Svekarske ulice v najstarejši četrti mesta – Čair (alb. Çairi). Je severovzhodno od srednjeveške Skopske trdnjave Kale in zahodno od osmanskega starega mestnega jedra v neposredni bližini Mednarodne balkanske univerze.

Osrednji del mošeje je molilnica s kupolo, ki ima premer 16,3 metra. Kupola je zgrajena na trompah, ki so okrašene z arabeskami in na katerih so na levi strani naslikani motivi iz časa gradnje mošeje, na desni strani pa so novejši in brez posebne umetniške vrednosti. Objekt je obzidan z lepljenim kamnom in dvema vrstama opeke. Vhod v mošejo je skozi verando, ki je iz belega marmorja, pred njo pa stojijo štirje marmorni stebri, povezani s polkrožnimi loki. Celoten del je pokrit s tremi majhnimi kupolami.

Minaret, visok 47 m, je postavljen na severnem delu mošeje in je zgrajen iz opeke. V notranjosti mošeje je molitveni prostor, na jugovzhodnem delu katerega je mihrab, iz katerega svečenik bere Koran, desno od mihraba pa je govornica (mimbar), s katere se berejo molitve. V krožnem prostoru z arabeskami sta na vzhodu in zahodu izpisani imeni Mohameda in Alaha, na jugu in severu pa imena kalifov: Evubekir, Omer, Osman in Ali. Tik nad vhodnimi vrati je galerija (mehvil).

V okviru mošeje so tudi grobnice, kjer je bil leta 1519 pokopan Mustafa paša; sarkofag njegove hčere Umi; fontana, pred samim vhodom v mošejo; nagrobniki in ostanki nekdanjih imaretov in medres.

Zgodovina

uredi

Struktura je bila zgrajena leta 1492 kot zapuščina Mustafe paše, ki je bil vezir sultanov Bajazida II. in Selima I. ter je imel visoke položaje v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu.[1] Imel je veliko posest v Rumeliji in štiri vasi v okolici Skopja: Bulacani, Batinci, Rashtak in Creshevo. Bil je sin Abdullaha (Abdulkerima), imel je dve ženi, obe po imenu Khuršid, in štiri hčere Hani, Umi, Šah Zeman in Huma. V Skopju je z lastnimi sredstvi zgradil mošejo, v njej pa imaret in stanovanjske stavbe, kjer je živela duhovščina. Evlija Čelebija je v svojih popotnih zapiskih zapisal obstoj medrese Mustafe Paše v Skopju.

Iz marmorne plošče nad vhodnimi vrati, na kateri je izpisano besedilo v arabski pisavi, je razvidno, da je bila stavba zgrajena na temeljih srednjeveške cerkve. Mošeja Mustafa Paše v potresu leta 1963 ni utrpela večje škode kot ostale stavbe na Stari čaršiji in okolici, vendar so bila po njem opravljena nekatera obnovitvena dela.[2] Zadnja obnova je bila zaključena leta 2011, slovesnega odprtja mošeje pa se je udeležila delegacija iz Turčije, ki jo je vodil podpredsednik vlade Bekir Bozdag.[3]

Mošeja danes

uredi

Od kompleksa srednjeveške mošeje je še vedno ohranjena türbe (mavzolej) leta 1519 umrlega gradbenika, ki jo je leta 1963 hud potres močno uničil; hčerkin sarkofag in vodnjak.

Sklici

uredi
  1. Мустафа-пашина џамија [1] |date=2016-03-04, makedonskibiser.com.mk.
  2. Мустафа-пашина џамија[mrtva povezava]|date=August 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes, Проект „Стара скопска чаршија“.
  3. По пет години реставрација свечено отворена џамијата Мустафа Паша во Скопје[mrtva povezava], TRT, 29 јули 2011.

Zunanje povezave

uredi