Wikipedija

Miss Jugoslavije

žensko lepotno tekmovanje

Miss Jugoslavije je bilo jugoslovansko lepotno tekmovanje, ki se je začelo leta 1926.[nb 1] Po 2. svetovni vojni, vse do razpada skupne države, so izbirali miss Jugoslavije in miss Universe Jugoslavije (lepotica Jugoslavije).

Profil Ide Kravanje.
Ida Kravanja, udeleženka prvega izbora Miss Jugoslavije.

Pred 2. svetovno vojno je bilo namenjen dekletom s sanjami o karieri v filmu in gledališču.[3] Iz tega obdobja je Slovencem najbolj znana filmska igralka Ida Kravanja, ki je imela izmed vseh udeleženk tega tekmovanja največji uspeh pri filmu.[4][5][6] Svoj prvi film, Kako otroci varajo svoje starše (Kaj otroci prikrivajo staršem), je posnela leta 1927.[7][6] Dragico Ugarković, miss Jugoslavije 1933 in uradnico beograjske železniške direkcije, so mediji v tridesetih letih navajali kot srečnico, ker je njeno fotografijo s tekmovanja za miss Evrope v ameriškem časopisu opazil bogati jugoslovanski izseljenec v Mehiki (ali njegov sin, mladi inženir Gabelić) in se poročil z njo.[5][8]

Miss Evrope sta bili Štefica Vidačić (1927)[9] in Saša Zajc (1969).[10] Na tekmovanju za miss sveta je bila najbolj uspešna Nikica Marinović, ki je leta 1966 postala 1. spremljevalka.[11]

Miss Jugoslavije za Miss sveta je bil označen za pomemben fenomen naivne faze južnoslovanskih narodov. Le redkim zmagovalkam je uspelo ustvariti kariero v zabavni industriji. Večina je poniknila v anonimnost.[12]

Organizatorji in tekmovalke uredi

Pred 2. svetovno vojno uredi

Prvi izbor Miss Jugoslavije in Miss Evrope je organiziralo novoustanovljeno ameriško filmsko podjetje Fanamet. Zakonski stan tekmovalk takrat ni bil ovira.[13][14][15]

Kasnejše izbore miss Jugoslavije je organiziralo beograjsko Vreme.[3] Tekmovanje Miss Evrope v Parizu sta organizirala tamkajšnja časopisa Le Journal (njegov urednik je bil Maurice de Waleffe, generalnik tajnik tekmovanja Miss Evrope) in L'Intransigeant. Na Miss Evrope so dekleta tekmovala tudi za uvrstitev na svetovno tekmovanje v Galvestonu v ameriški zvezni državi Teksas,[16] imenovano International Pageant of Pulchritude[17] (krajše »Miss Universe«[18], »Miss Universo«[19] ali »Miss Universum«[20]),[nb 2] ki je bil po besedah Jutra namenjen »beli rasi iz kulturnih dežel sveta«. Tekmovanju Miss Evrope je prilepil podobno oznako in sicer ga je imel za iskanje »definicije lepote bele rase z izborom raznih tipov kulturnih držav«.[3]

Sodelovati so smela neporočena, lepo vzgojena dekleta z jugoslovanskim državljanstvom, stara od 16 do 25 let, ki so uredništvu Vremena poslala priporočeno pismo s sliko obraza, profila in telesa ter podatke o poklicu sebe in staršev, starosti, rojstnem kraju in kraju bivanja. Spremljevalka miss Jugoslavije v Parizu na tekmovanju za Miss Evrope je lahko bila mati ali sorodnica, stroške potovanja pa je krilo generalno tajništvo za pariško tekmovanje.[3][16]

Po 2. svetovni vojni uredi

Miss Jugoslavije za Miss sveta uredi

Tekmovanje je prvič organizirala beograjska revija Politika Bazar leta 1966 na povabilo prirediteljev Miss sveta. Tistega leta je priredila izbirna tekmovanja v 20 jugoslovanskih mestih, tudi v Ljubljani in Mariboru.[22] Nikica Marinović je bila tega leta edina predstavnica socialistične države na svetovnem izboru.[11] V osemdesetih je izbor organiziral sarajevski tabloid As.[12] Leta 1981 Jugoslavija ni izbrala svoje predstavnice.[23]

Leta 1966 so na Miss Jugoslavije za Miss sveta lahko sodelovale Jugoslovanke med 17 in 27 letom starosti.[22]

Lepotica Jugoslavije za Miss Universe ali Miss Evrope uredi

Jugoslovanski organizator tega izbora je bil beograjski tednik Svet, ki je najlepšo Jugoslovansko izbiral od leta 1957 (takrat pod imenom Sport i svet), ko je z razpisom razburil konzervativni del javnosti in privabil 200 deklet. Tistega leta je zmagala Tonka Katunarić iz Splita.[24] V mednarodna lepotna tekmovanja se je Svet vključil leta 1967.[25] Že leto prej je zmagovalki, »lepotici Jugoslavije«, obljubil udeležbo na Miss Universe (in 20.000 novih dinarjev).[22][25][24] Lepotica Jugoslavije ali ena od njenih spremljevalk je tekmovala tudi na tekmovanje Miss Evrope.[nb 3]

Izbor Miss Universe Slovenije (lepotica Slovenije) je v letih 1968, 1969 in 1970 priredila revija Stop.[26][27][28]

Slovenke so po osamosvojitvi Slovenije še hodile na Miss Evrope (Nataša Smirnov (1997, org.: agencija Nota in tednik Kaj),[29][30][31] Tatjana Tutan (1999),[nb 4][31] Anja Slatinšek (2001)[33] in Nika Kar (2018)),[34] vendar ločeno od Miss Universe Slovenije. Tekmovanje je imelo težave zaradi odsotnosti sponzorjev.[29][35][36]

Kritike in težave uredi

Pred vojno uredi

Ko je Štefica Vidačič odpotovala v Berlin na končni izbor nosilke naslova miss Evrope, je bil komentar Slovenskega naroda, da je zanimanje jugoslovanske javnosti za Fanametov »tamtam« in reklamo razumljivo splahnelo, saj želi videti pozitivne rezultate.[37] Že sam razpis je označil za velikopotezno ameriško reklamo. Ko se je v Ljubljani prijavilo le šest deklet, obisk kina pa kljub izboru ni bil večji, se je spraševal, če so Ljubljančani pametni ali zadržani.[38] Lepotna tekmovanja je opisal kot popularen šport zdolgočasenih bogatih Američanov, ki se je po 1. svetovni vojni razširil v Evropo.[39] Leta 1929 je Slovenec izbor Miss Evrope proglasil za cvetenje poganskega kulta telesne lepote, ki se prireja za drag denar.[40] O izboru v Parizu so po menju Jutra odločali tisti, ki so imeli denar, lepota pa je bila postranskega pomena.[41] Časnik Na mejah je miss Evrope označil za neumnost »odlične družbe«, ki se ne meni za svetovne težave in bil vesel, da se v Sloveniji izbira le plemenske krave.[42] Žena in dom je bralkam položil na srce, da z lepoto ujameš moža, obdržati pa ga ne moreš in da za poroko ne potrebuješ naziva miss Evrope.[43]

Po izboru miss Celje 1934 so celjski akademiki protestirali proti Olafu Barrouju, domnevnemu članu uprave Mednarodne lige za lepoto in kulturo. Sarajevska policija ga je izgnala iz države.[44] Ob razburjenju zaradi izvolitve Olge Dinjaski za miss Jugoslavije 1938 je dnevnik Jutro to tekmovanje označil kot eno v množici podobnih, ki jim dekleta brezumno nasedajo.[45][46][47] Naslednje leto je kot obeležitev 20 let Jugoslavije in protiutež izborom »kraljic lepote« pripravil akcijo zbiranja denarja in blaga za matere zelo velikih družin, ki so se pogosto soočale s smrtjo večjega števila svojih otrok in naj bi bile s svojo žrtvijo svetel zgled.[48]

V 30. letih so nekatere evropske države prepovedale lepotna tekmovanja, ki so v Evropi izgubila zagon tudi zaradi gospodarske krize. Število tekmovalk na miss Evrope se je iz leta v leto krčilo, nekatere niso predstavljale svojih držav, ampak izseljenstvo (ruski emigranti v Parizu).[49][50][41] Leta 1941 so bila lepotna tekmovanja »iz mode«.[51]

Po vojni uredi

Leta 1950 se je Primorski dnevnik zgražal nad italijanskim komunističnim glasilom Il Lavoratore, ker je ta na prvi strani na vidnem mestu podrobno pisal o novi miss Evrope, na drugi strani pa o neki drugi. Misomanijo je razglasil za kronično bolezen italijanskih komunistov in njihovih tržaških prirastkov.[52] Zasavski vestnik je ob »četrstoletni obletnici« največjih tekmovanj (Miss Evrope, Miss Amerike in »Miss Universum«) omenil neko raziskavo, po kateri naj bi ugotovili, da je od milijona udeleženk teh tekmovanj uspelo postati prava filmska zvezda le okoli 40 dekletom. Taka tekmovanja naj bi torej zgolj služila pridobivanju poceni filmske delovne sile. Po njegovem mnenju bi morala dekleta ostati z nogami trdno na tleh, torej imeti moža in poklic.[53] Primorski dnevnik je leta 1968 omenil Sophio Loren, Yvette Labrousse in Nadjo Tiller kot uspešne nekdanje »lepotne kraljice«, ki so uspele zaradi pameti in talenta.[54]

Zanimivosti uredi

  • Leta 1931 je v oglasu v Slovenskem narodu proizvajalec kozmetike za dojenčke starše spomnil, da bo njihova hči nekoč morda Miss Jugoslavije 1951.[55]
  • Dušan Makavejev je o enem od izborov najlepše Jugoslovanke posnel dokumentarec Lepotica 62.[56]
  • Tekmovanje je v osemdesetih navdihnilo komično kriminalko Miss režiserja Aleksandra Husića, v kateri so nastopili tudi Dragan Nikolić, Bata Živojinović in Stevo Žigon.[57]

Nosilke naziva uredi

 
Saša Zajc ni osvojila naslova miss Universe Jugoslavije 1968, je pa zato postala miss Evrope 1969.

Pred 2. svetovno vojno uredi

Miss Jugoslavije (1927–1933 in 1938) uredi

V kvalifikacije za Miss Evrope in svetovni izbor International Pageant of Pulchritude.[17][16][5]

Tekmovanje Miss Jugoslavije
1927 Štefica Vidačić (HR)[58] miss Evrope 1927[9]
1928 Sonja Hernej[59]
1929 Stanislava Matijević (SRB)[60]
1930 Štefka »Ceca« Drobnjak (SRB)[61][19]
1931 Katarina »Katica« Urban (HR)[62][63]
1932 Olga Đurić (Gjurić) (SRB)[64][5]
1933 Dragica Ugarković (SRB)[5][8]
1938 Olga Dinjaski[45] (Dinjaški, Dinjanski) (SRB)[47][46]

Po 2. svetovni vojni uredi

Tekmovanje za najlepšo Jugoslovanko (1957–1965) uredi

Brez slovenske udeležbe in mednarodnih tekmovanj[24]

Tekmovanje Miss Jugoslavije
1957 Tonka Katunarić (HR)[24]
1958 Saša Dabetić (HR)[65]
1959 Romana Milutin (HR)[66][nb 5]
1961 Dušanka Nestrović (SRB)[68]
1962 Svetlana Matić (SRB)[69]
1963 Slobodanka Klisura (ME)[70][71]
1964 Ljiljana Šurdilović (SRB)[72]

Miss sveta in Miss Universe (1966–1991) uredi

  Ni tekmovala na Miss sveta/ Miss Universe
Tekmovanje Miss Jugoslavije Tekmovanje Miss Universe Jugoslavije (Lepotica Jugoslavije)
1966 Nikica Marinović † (HR)[73][74] 1. spremljevalka[11] 1966 Slavenka Veselinović (udeleženka Miss Evrope 1967)[73][25]
1967 Aleksandra Mandić (BiH)[75] 1967 Daliborka Stojšić (SRB)[76] top 15[25] (ali top 7)[24] in miss fotogeničnosti na Miss Universe 1968[25]in udeleženka Miss Evrope 1968[10][nb 6]
1968 Ivona Puhiera (HR)[78] top 15[79] 1968 Nataša Košir (SLO)[80] (top 15 na Miss Universe 1969)[25] (1. spremljevalka Saša Zajc (SLO): miss Evrope 1969)[10]
1969 Radmila Živković (SRB)[81] 1969 Snežana Džambas (SRB)[82] (udeleženka Miss Universe 1970)[83] (2. spremljevalka Viktorija »Vikica« Ekart (SLO): udeleženka Miss Evrope 1970)[82][84]
1970 Tereza Đelmiš (SRB)[85] top 15[86] 1970 Silvana Kanazir (HR)[28][83] (1. spremljevalka Majda Jazbec (SLO): udeleženka Miss Evrope 1971)[87][84]
1971 Zlata Petković † (SRB)[88][89] 1971 ?
1972 Biljana Ristić (SRB)[90] top 15[86] 1972 Daniela Krajčinović (zaradi bolezni ni šla na Miss Universe 1972, udeležila se je Miss Evrope 1972)[91][84]
1973 Atina Golubova[92] 1973 ?
1974 Jadranka Banjac[93] miss fotogeničnosti[86] 1974 Nada Jovanovski[83]
1975 Lidija Velkovska (MK)[94] 5. mesto[86] 1975 Lidija Manić[83]
1976 Slavica Stefanović (SRB) (odstop)[95] 1976 Svetlana Radojčić[83]
1977 Svetlana Višnjić (odstop)[96] 1977 Ljiljana Šobajić[83][97]
1978 Ljiljana Đogović † (SRB)[nb 7] (diskvalificirana zaradi zamude)[99] 1978 ?
1979 ? (ni nastopila)[100] 1979 ?
1980 Zorica Pesek (ni nastopila)[101][nb 8] 1980 ?
1981 N/A 1981 ?
1982 Ana Sasso (HR)[106] top 15[107] 1982 ?
1983 Bernarda Marovt (SLO)[108] top 15 in miss fotogeničnosti[107] 1983 ?
1984 Dinka Delić † (BiH)[109][110] 1984 Ksenija Borojević[111]
1985 Aleksandra Kosanović (SRB)[112] 1985 Dinka Delić † (BiH)[110][111]
1986 Maja Kučić (HR)[113] top 15[107] 1986 Tatjana Spasić (premlada)[111]
1987 Matilda Sazdova (MK)[114] 1987 ?
1988 Suzana Žunić (HR)[115] 1988 ?
1989 Aleksandra Dobraš (BiH)[116] 1989 ?
1990 Ivona Brnelić (HR)[117] 1990 ?
1991 Slavica Tripunović (SRB)[118] 1991 Nataša Pavlović top 10[119]
Ta seznam je nepopoln. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.

Tekmovanja uredi

Pred 2. svetovno vojno uredi

Miss Jugoslavije 1927 uredi

Razpis uredi

Oktobra 1926 je podjetje Fanamet prek svojih zastopstev v Češkoslovaški, Avstriji, Madžarski, Poljski, Jugoslaviji, Romuniji, Grčiji in Turčiji razpisalo tekmo filmske lepote. Zainteresirana dekleta so jim morala poslati prijave, nato pa bi dva tedna slike najlepših kazali v kinih, kjer bi publika izbrala 5 deklet, ki bi jih ocenila komisija upodabljajočih umetnikov, filmskih igralcev in novinarjev (ali pa iz izbranih publika izbrala miss). Zmagovalka bi šla v Hollywood na učenje igre in po angažma.[14][120]

Izbor miss Jugoslavije in miss Evrope uredi

Gracioznost sedmerice deklet je bila ocenjevana pri družabnem plesu v zagrebškem hotelu Esplanade 16. decembra 1926. Med njimi je bila Ida Kravanja, ljubljanska uradnica iz Rožne doline, ki je v zadnjem hipu odpovedala sodelovanje, ker se ji stvar ni zdela resna. Nadomestila jo je neka Osiječanka. Naslednji dan je bila med njimi za pot v Berlin izbrana trojica, Štefica Vidačić (Zagreb), Danica Živanović (Beograd) in Nada Pogačnik (Goričanka, živeča v Zagrebu), ki bi jo fotografirali, strokovno ocenili itd.. Zmagovalki je bila obljubljena ameriška pogodba. Beograjska revija Žena i svet se je pod portreti kandidatk spraševala, katera bo šla v Holywood. Januarja 1927 je Vidačićeva v Berlinu postala miss Jugoslavije.[121][122][4][123][124][125][126]

Fanametove evropske izbranke so se februarja 1927 zbrale na Dunaju. Tam so Vidačićevo na kolodvoru sprejeli jugoslovanski študenti. Prvi izbor med osmimi dekleti je bil na veliki Caligarijevi reduti, kjer so tekmovalke hodile mimo žirije. Ker se niso mogli odločiti, so se odločili za preizkus igralskega talenta v schönbrunnskem ateljeju. Počakali so, da so se posnetki razvili, da so si jih ogledali na platnu. Na splošno so bili žiranti nezadovoljni z dekleti. Miss Evrope je bila izbrana v Berlinu čez teden dni med Štefico Vidačić in Anielo Bogucko (Miss Poljske), ki naj bi bili po tečaju o filmu in filmskem delovanju začasno (6 mesecev) angažirani kot filmski igralki. Na poziv Fanameta bi morala Vidačićeva v Berlin do 15. februarja 1927, vendar je zbolela za gripo. Naslov je dobila Vidačićeva (po mnenju Slovenskega naroda je zmagala zaradi reklame s strani zagrebških in beograjskih novinarjev). Za nagrado naj bi dobila angažma 25.000 din mesečno. Dobila je tedensko gažo 100 dolarjev pri Fanametu, prvo julija 1927 ob prihodu v Berlin. Slovenski narod je kot najbolj verjetno zmagovalko v tej tekmi omenjal Anny Ondra iz Češkoslovaške, ki je že bila pri filmu in popularna v Avstriji. Ugibal je, če Fanamet, ki je imel nizke stroške s priredbo izbora, uporablja naivna dekleta iz srednje Evrope za lastno reklamo, kar naj bi se videlo v vedno manjših ponudbah in podcenjujočem odnosu. Fanamet je več evropskim izbrankam obljubljal angažma v Hollywood, kasneje pa le miss Evrope, pa še to na Dunaju ali Berlinu. Hollywood bi prišel v poštev, če bi se igralka posebej izkazala.[58][15][127][128][129][130][131][37][9][132][133]

Vidačićeva ni tekmovala na svetovnem izboru v Ameriki. Razlog ni bil znan.[134]

Ida Kravanja uredi

Kravanjevi so začeli pisati berlinski zastopniki filmske družbe Universal, ki so jo opazili na tekmovanju. Materi je povedala, da gre čez nedeljo k prijateljici na Koroško, potem pa je 27. maja 1927 zvečer z najnujnejšimi stvarmi na brzovlaku odpotovala v Berlin. Mislila je, da bo šla le na ogled, a je ostala, ker je bila angažirana. O filmski karieri je sanjala 4 leta. Bilo ji je lažje, saj ni začela s statiranjem, ki je bilo običajno za večino igralk. Modni atelje M. Šarc ji je v Berlin poslal toaleto.[135][136][122][125]

Štefica Vidačić uredi

Vidačićeva je bila opisana kot 17-letno dekle male ljubke postave in kot vražja, nagajiva ter posmehljiva.[134][137] Bila je podpornica zagrebških Sokolov.[138] Ob povratku v Zagreb je povedala, da je nastopila kot ponosna Zagrebčanka in Hrvatica.[139] Njen prvi vtis o delu igralcev v filmskem ateljeju je bil koncentriranost v nenehnem hrupu scenskih delavcev, razsvetljenosti in gneči. Želela si je igrati vesele vloge po zgledu Colleen Moore, Lilian Harvey in Suzy Vernon, ki so bile nasprotje Pole Negri.[140] V ljubljanskem Dvoru je pozornost pritegnil slab nemški film Logarjeva sreča zaradi posnetkov Vidačićeve, razočaral pa, ker je vseboval le par nepomembnih prizorov z bivanja Fanametovih tekmovalk na Dunaju in v Budimpešti.[141] Vidačićeva se je julija 1927, ob prihodu v Berlin, zaročila s filmskim igralcem, rojakom Svetislavom Petrovićem.[133]

Podjetje Fanamet uredi

Tri velika ameriška podjetja, Metro-Goldwin, Paramount (Famous-Lasky Players Co.) in First National so leta 1926 ustanovila Fanamet-Films, izposojevalnico filmov za srednjo Evropo in Balkan. Jugoslovanska podružnica je bila v Zagrebu (ravnatelj Richter).[13][142] Kot družba z 250 milijoni dolarji je pomenil prevlado Amerike na filmskem trgu in izgubo primata nemške Ufe konec 20. let.[143] Ker Jugoslavija z ZDA ni imela sklenjene recipročne pogodbe o zaščiti avtorskega prava, je Fanamet izgubil tožbo proti ljubljanskemu Kinu Matici zaradi predvajanja filma On kot topničar Harolda Lloyda.[144]

Miss Jugoslavije 1928 uredi

Sonja Hernej, »krasotica severnega Balkana« in plesalka, naj bi po navedbah Slovenskega naroda kot miss Jugoslavije tekmovala maja 1928 v Galvestonu (Teksas, ZDA) na svetovnem lepotnem tekmovanju. Tja naj bi odpotovala iz Hamburga na parniku.[59][16] Ni je bilo tam.[17][145]

Miss Jugoslavije 1929 uredi

Tekmovanje je bilo 23. januarja 1929 v Beogradu v dveh velikih dvoranah hotela Palace, katerega frizer je kandidatkam uredil pričeske. Zmagala je 20-letna Stanislava Matijević iz Užiške Požege (ali Užic), hči uradnika. V tem kraju je ostala samo štiri leta, ker se je zaradi očetove službe veliko selila po južni Srbiji. Končala je pet razredov gimnazije. Njeni častni dami sta postali 18-letna Jelena Vlajić iz Skopja kot prva in Palkovićeva (ali Tea Polajković) z Broda na Savi (po drugih podatkih Vida Petan iz Maribora, rojena v Ljubljani) kot druga. Petanova, ki je nosila rdečo obleko s srebrnimi okraski, je bila edina slovenska tekmovalka, ker je Andočka Erber zaradi bolezni odpovedala udeležbo. Matijevićeva (ali pa vse tri) se je 7. februarja udeležila tekmovanja za Miss Evropa v Parizu v Operi, kjer je nastopilo je 17 deklet. Vsaka kandidatka na Miss Evrope je imela 20 sodnikov. Tekmovalke so bile ocenjevane v skupinah 3 ali 4 deklet, nato pa posamezno. Žiriji je predsedoval Albert Besnard, francoski kipar in član akademije. Veliko vlogo je igrala moda, modni saloni iz Londona in Rima so v Pariz poslali svoje zastopnice. Uredništvo Journala je določil zmagovalko, Intransigeant pa je priredil ples. Darovi za udeleženke so bili vredni 700.000 frankov.[146][147][148][149][150][151][152][60]

Miss Jugoslavije 1930 uredi

Miss Jugoslavije so izbrali januarja 1930 v Beogradu. Zmagala je Štefka »Ceca« Drobnjak iz Beograda, 18-letna hči upokojenega polkovnika, ki je pred tem bivala v Trstu in Rimu in baje znala več tujih jezikov. Njeni častni dami sta bili Dragica Bogić, hči gledališkega igralca iz Beograda in Milojka Čuković iz Sarajeva. Miss Evrope je bil 5. februarja 1930 kot ples v pariški državni operi. Organiziral ga je pariški Journal. Organizirali so žrebanje in licitacijo para plesnih čevljev s podpisi predsednika republike in ministrov Francije. Bilo je 19 tekmovalk. Drobnjakova se ni uvrstila v ožji izbor.[153][19][61]

Miss Jugoslavije 1931 uredi

Na tekmovanju 25. januarja 1931 v Beogradu je zmagala Katarina »Katica« Urban, miss Osijek in hči vojaškega kapelnika. Za nagrado je dobila 1.250.000 dinarjev. V žiriji so sedeli književnik, slikar, kipar, univerzitetni profesor umetnostne zgodovine in novinar. Slovenska predstavnica je bila 18-letna Marica Žirovnik iz Ljubljane, po rodu iz Celovca, ki si je želela tako odpreti pot v film.[154] Jugoslavijo je Urbanova zastopala na tekmovanju za Miss Evropa 5. februarja 1931 v Parizu, ki ga je organiziral pariški dnevnik Journal. Ni prišla v ožji izbor.[63][62][3][155] V pariškem hotelu Lutetia sta Jugoslovansko dijaško društvo in Francoski prijatelji jugoslovanskega naroda priredila večer jugoslovansko-francoskega prijateljstva v čast Urbanove. Gospoda Armbruster in Miljuš sta ji izročila šopek.[156]

Miss Jugoslavije 1932 uredi

V Beogradu na plesu v prostorih Avtokluba 28. januarja 1932 je bila za miss Jugoslavije izbrana Olga Đurić (Gjurić) iz Bečkereka (Zrenjanin). Miss Zagreb in Miss Cetinje sta postali njeni častni dami. Izbor Miss Evrope je bil februarja v Nici.[64][5]

Izbor Slovenk za Miss Jugoslavije 1934, protest celjskih akademikov in izgon Olafa Barrouja uredi

Izbor Miss Celje je organiziral Olaf Barrou, domnevni filmski režiser in član uprave Mednarodne lige za lepoto in kulturo (Liga internationale pour beaute et culture) v celjski kavarni Merkur 28. april 1934. Zmagovalka Lia Trinkova je prejela trak mesta Celje, šopek, plašč tovarne Tivar in brezplačno fazono (kroj) za obleko šivilje Rechtove. Za zmagovalko in tri najlepše so celjski trgovci prispevali darila. Navzoče je zmotil način govorjenja Barrouja, s katerim naj bi smešil Slovence in slovenščino. Celjski akademiki so dvomili, da je Barrou tisto, za kar se predstavlja. Napisali so, da bi moral tudi on dobiti darilo, vozovnico za tja, od koder je prišel. Prireditev so označili za žalitev inteligentnih deklet in revežev, ter se ji posmehovali kot »pomembnemu« dogodku, kakršne drugod opuščajo. Njihova želja se je uresničila, ko je sarajevska policija lepotno tekmovanje prepovedala, Barrouja pa izgnala. Miss Maribora je postala Celjanka Hilda Podpečan, uslužbenka v Mrakičevi brivnici in lasuljarni, v Veliki kavarni na tekmovanju, ki ga je prav tako organiziral Barrou in ki se ga je udeležilo 17 deklet. Podpečanova je dobila trak mesta Maribor, zanjo in še za tri najlepše so mariborski trgovci prispevali darila. Izbor Miss Jugoslavije je bil napovedan za poletje v Dubrovniku.[157][158][159][160][161][162][44]

Razburjenje ob izvolitvi miss Jugoslavije 1938 uredi

Olga Dinjaski[45] (pisano tudi Dinjanski in Dinjaški) iz Srbije, katere način izvolitve javnosti najprej ni bil jasen, je bila ena od 14 tekmovalk na izboru za Miss Evrope 9. septembra 1938 v danskem Kodanju (København). Bila je deležna zaničevanja s strani zagrebškega Jutarnjega lista, ki sta ga zmotila njena misterioznost in neprivlačen videz. Trdil je celo, da je bila edina kandidatka, ki na predstavitvi ni prejela aplavza. Po njenih lastnih besedah je bila za predstavnico Jugoslavije izvoljena s strani nekakšnega komiteja v Parizu, kjer naj bi stalno prebivala. Kasneje se je izvedelo, da prihaja iz Pančeva in da je prišla v Pariz na povabilo jugoslovanskega poverjenika Parižana Morica de Valéfa, poverjenika kodanjskega odbora za izvolitev lepotnih kraljic posameznih držav v Evropi, ki je iskal dekleta iz srednje in vzhodne Evrope. Časopis Jutro se je posmehoval Olginemu navdušenju in zgodbo o njej razumel kot opozorilo naivnim dekletom.[47][46]

Po 2. svetovni vojni uredi

Miss Jugoslavije 1959 uredi

Tekmovanje je potekalo 1. avgusta 1959 na Tašmajdanskem stadionu v Beogradu, zmagala je Romana Milutin (kasneje se je pisala še Fabris in je ustvarjala kot akademska slikarka), po besedah katere ni bilo prijav, ampak je kandidatke izbral reporter organizatorja tekmovanja. Njo je fotografiral pri 17-ih na umetniški šoli v Splitu. Hoja po odru v enodelnih kopalkah ji ni delala problemov, ker je trenirala balet. Ob zmagi je dobila torto in črno-beli televizor. Ni marala medijskega pompa, všeč pa ji je, da za sponzorje niso imeli sumljivih podjetnikov in da je imelo tekmovanje dostojanstvo. V žiriji so sedeli akademski slikarji Desa Glišić, Zora Petrović in Pedja Milosavljević, kiparja Risto Stijović in Aleksander Zarin, dirigent Živojin Zdravković ter filmski režiser Branko Bauer. Štirinajst tekmovalk je bivalo v beograjskem hotelu Metropol. Poleg izbora je bila modna revija in baletni nastop. Za eno od spremljevalk je bila izbrana Olivera Šavija iz Kragujevca.[66][65]

Miss Jugoslavije 1961 uredi

Izbor je potekal na beograjskem stadionu Tašmajdan leta 1961. Nastopilo je 15 tekmovalk. Voditelj je bil D. Marjanović. Zmagala je optična delavka Dušanka Nestrović iz Novega Sada (rojena tam leta 1937, visoka 160 cm), ki je bila pred izpitom za mojstrico optične stroke. Za nagrado je dobila Colibri in šivalni stroj Bagat. Spremljevalke: Varja Ostrovidov (1. spremljevalka, učenka iz Splita), Draga Gačić (2. spremljevalka, učenka iz Kragujevca), Dobrila Degenešić (3. spremljevalka, učenka iz Dubrovnika) in Gordana Bašić (4. spremljevalka, uslužbenka iz Mostarja). Vse tekmovalke so dobile tudi večerne obleke (Sport in svet), najlonke (Partizanka, Beograd) in čevlje (Moda, Beograd).[68]

Miss Jugoslavije 1962 uredi

Na beograjskem Tašmajdanu leta 1962 je zmagala Svetlana Matić, študentka jugoslovanske književnosti na skopski univerzi, iz Aleksinca. Spremljevalke so bile Radmila Novaković (Titov Užic), Renata Frajskorn (Zagreb), Vera Jocić (Beograd) in Marija Bombardeli (Split). Prijavilo se je okoli 100 deklet, bilo je 15 tekmovalk.[69]

Miss Jugoslavije 1964 uredi

Zmagala je Ljiljana Šurdilović. Prva spremljevalka je bila Milja Vujaković, druga spremljevalka je bila Vera Turk, tretja spremljevalka je bila Zdenka Žurovec, četrta spremljevalka pa je bila Milica Preradović.[72]

Galerija uredi

Nosilke naziva Miss Jugoslavije
  •  
    Štefica Vidačić, miss Jugoslavije 1927
  •  
    Stanislava Matijević, miss Jugoslavije 1929
  •  
    Ceca Drobnjak, miss Jugoslavije 1930
  •  
    Katarina Urban, miss Jugoslavije 1931
  •  
    Olga Dinjaski, miss Jugoslavije 1938
  •  
    Romana Milutin, miss Jugoslavije 1959
  •  
    Dušanka Nestrović, miss Jugoslavije 1961
  •  
    Svetlana Matić, miss Jugoslavije 1962
  •  
    Slobodanka Klisura, miss Jugoslavije 1963
  •  
    Nikica Marinović, miss Jugoslavije 1966
  •  
    Aleksandra Mandić, miss Jugoslavije 1967
  •  
    Radmila Živković, miss Jugoslavije 1969
  •  
    Tereza Djelmiš, miss Jugoslavije 1970
  •  
    Zlata Petković, miss Jugoslavije 1971
  •  
    Bernarda Marovt, miss Jugoslavije 1983
Nosilke naziva Miss Universe Jugoslavije
  •  
    Slavenka Veselinović, miss Universe Jugoslavije 1966
  •  
    Daliborka Stojšić, miss Universe Jugoslavije 1968
  •  
    Nataša Košir, miss Universe Jugoslavije 1969
  •  
    Silvana Kanazir, miss Universe Jugoslavije 1970

Opombe uredi

  1. ↑ Razpis je bil objavljen leta 1926, izbor miss Jugoslavije je bil naslednje leto.[1][2]
  2. ↑ Nima zveze s sedanjim tekmovanjem Miss Universe, ki je prvič potekalo leta 1952.[21]
  3. ↑ Glej tabelo z nosilkami naziva.
  4. ↑ Celjski Novi tednik je trdil, da je Tatjana Tutan na miss Evrope tekmovala leta 2000 v nemškem St. Pöltenu in da je bila tretja, vendar je Tutanova na tem tekmovanju nastopila leto prej v Bejrutu in ni dosegla vidne uvrstitve. Tekmovanja Miss Evrope 2000 ni bilo.[32]
  5. ↑ Po starejšem viru je bilo to leta 1958.[67]
  6. ↑ Za nastop na miss Evrope tega leta najprej določena Nataša Košir, miss Universe Jugoslavije 1968.[77]
  7. ↑ Ljiljana Đogović, miss Srbije 1978, naj bi se preimenovala v Ljiljano Žikić Karađorđević in umrla leta 1999.[98]
  8. ↑ Zorica Pesek je bila v sedemdesetih manekenka v Sloveniji. Kot predstavnica ljubljanskega Centra za sodobno oblačenje je vodila manekenske tečaje. Obiskala je izbor Miss Slovenije 1997.[102][103][104][105]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ Zanimivosti iz naših krajev: Išče se najlepša Jugoslovenka!, str. 2, Slovenski narod, 26. oktober 1926, letnik 59, številka 243, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  2. ↑ Najlepša Jugoslovenka, str. 1, Slovenski narod, 8. januar 1927, letnik 60, številka 5, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Volitve miss Jugoslavije 1931, str. 4, G. Ambrož, Oton (1. januar 1931), Jutro (Ljubljana), letnik 12, številka 1, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. ↑ 4,0 4,1 Ita Rina v zvočnem filmu, str. 2, Slovenski narod, 15. april 1930, letnik 63, številka 86, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 »U časopisu Panorama (1935): Zašto Mis Jugoslavije Dragica Ugarković - napušta zemlju?«. yugopapir.com (v srbščini). 1935. Pridobljeno 18. avgusta 2020.
  6. ↑ 6,0 6,1 Milostnik Valenčič, Tina (8. julij 2011). »Vrata odpira prvi muzej slovenskih filmskih igralcev in igralk«. primorske.si. Pridobljeno 4. septembra 2020.
  7. ↑ Radosti in bridkosti filmskega življenja, str. 2, Slovenski narod, 2. junij 1927, letnik 60, številka 124, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  8. ↑ 8,0 8,1 Lepotna kraljica, ki ji sreča ni ušla, str. 11, Mariborski večernik Jutra, 17. december 1939, letnik 13, številka 287, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Štefica Vidačić - miss Europa, str. 3, Jutro (Ljubljana), 6. marec 1927, letnik 8, številka 56, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 »1960-1969 - Pageantopolis (Miss Europe)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 Hči dubrovniškega ribiča med britanskimi lordi, str. 14-17, Marić, Savo (8. december 1966), Tovariš, letnik 22, številka 49, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  12. ↑ 12,0 12,1 »Miss YU«. Leksikon YU mitologije (v srbščini). 28. januar 2014. Pridobljeno 1. septembra 2020.
  13. ↑ 13,0 13,1 Ameriška filmska družba za Jugoslavijo, str. 3 (Dnevne novice), Slovenec (1873), 8. maj 1926, letnik 54, številka 104, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  14. ↑ 14,0 14,1 Zanimivosti iz naših krajev: Išče se najlepša Jugoslovenka!, str. 2, Slovenski narod, 26. oktober 1926, letnik 59, številka 243, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  15. ↑ 15,0 15,1 Konkurenca filmskih lepotic, str. 3, Slovenski narod, 27. januar 1927, letnik 60, številka 21, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 16,3 Kdo je najlepša ženska v naši državi?, str. 3, Ponedeljek (Ljubljana), 24. december 1928, letnik 2, številka 52, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 »3rd Int'l Pageant of Pulchritude«. Shorpy.com (v angleščini). 4. april 2007. Pridobljeno 19. avgusta 2020.
  18. ↑ 2000 dolarjev nagrade za miss Universe, str. 6, Jutro (Ljubljana), 11. april 1929, letnik 10, številka 84, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 Najlepša Jugoslovanka, str. 9 in 10, Novi list, 6. februar 1930, letnik 2, številka 6, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  20. ↑ Miss Universum, str. 1, Slovenski narod, 7. avgust 1930, letnik 63, številka 178, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  21. ↑ The First Miss Universe Pageant, 1952, 19. junij 2014, messynessychic.com (angleščina)
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 Najlepši Jugoslovanki v London in ZDA, str. 6, Gorenjski Glas, l. 18, št. 26, 30. marec 1966
  23. ↑ Beautiesofuniverseandworld (1. junij 2020). »Miss World 1981«. Miss World History (v angleščini). Pridobljeno 30. avgusta 2020.
  24. ↑ 24,0 24,1 24,2 24,3 24,4 "...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene...", str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), Tovariš, letnik 24, številka 32, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  25. ↑ 25,0 25,1 25,2 25,3 25,4 25,5 »1960-1969 - Pageantopolis (Miss Universe)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 30. avgusta 2020.
  26. ↑ Najlepša (ne po JUS!), str. 58-59, Tovariš, 16. julij 1968, letnik 24, številka 29, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  27. ↑ Stop izbira lepotico 69, str. 40, Tovariš, 13. maj 1969, letnik 25, številka 19, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  28. ↑ 28,0 28,1 Najlepša Slovenka je iz Križev, str. 16, Gorenjski Glas, 2. september 1970, l. 23, št. 67
  29. ↑ 29,0 29,1 Prva spremljevalka Ptujčanka Barbara, str. 14, Tednik (Ptuj), 5. junij 1997, letnik 50, številka 23, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  30. ↑ Najlepše so Velenjčanke!, str. 1, Naš čas, 5. junj 1997, letnik 33, številka 22, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  31. ↑ 31,0 31,1 »1990-1999 - Pageantopolis (Miss Europe)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 6. septembra 2020.
  32. ↑ Darja Zgonc in Boštjan Lajovic absolutna teniška prvaka, str. 24, Kavran Adlešič, Nina (1. junij 2000), Novi tednik NT in RC, letnik 54, številka 22, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  33. ↑ »2000-2006 - Pageantopolis (Miss Evrope)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 6. septembra 2020.
  34. ↑ »Delegates – Miss Europe 2018«. misseurope.eu (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 6. septembra 2020.
  35. ↑ Najlepša Slovenka je odpotovala v Kijev, str. 21, Novi tednik NT in RC, 28. avgust 1997, letnik 51, številka 34, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  36. ↑ Darja Zgonc in Boštjan Lajovic absolutna teniška prvaka, str. 24, Kavran Adlešič, Nina (1. junij 2000), Novi tednik NT in RC, letnik 54, številka 22, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  37. ↑ 37,0 37,1 Usoda treh mladenk, str. 3, Slovenski narod, 23. februar 1927, letnik 60, številka 43, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  38. ↑ Iz Ljubljane, str. 4, Slovenski narod, 21. november 1926, letnik 59, številka 265, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  39. ↑ Tekmovanje v ženski lepoti, str. 5, Slovenski narod, 13. februar 1927, letnik 60, številka 35, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  40. ↑ Iz brezna nekulture, str. 7, Slovenec (1873), 21. april 1929, letnik 57, številka 91, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  41. ↑ 41,0 41,1 Ne lepota - denar je glavna stvar, str. 4, Jutro (Ljubljana. 1931-1943), 2. marec 1931, letnik 12, številka 50a, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  42. ↑ Razne vesti, str. 5, Na mejah, 15. december 1936, letnik 1, številka 10, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  43. ↑ Lepota je dostikrat v nesrečo, str. 439, Žena in dom, december 1938, letnik 9, številka 12, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  44. ↑ 44,0 44,1 Celje in okolica, str. 2, Nova doba (Celje), 13. julij 1934, številka 53, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  45. ↑ 45,0 45,1 45,2 Ko je ovo?, str. 9, Politika (Beograd), 20. september 1938, l. 35, št. 10888 (srbščina, cirilica), Digitalna Narodna biblioteka Srbije
  46. ↑ 46,0 46,1 46,2 Kako je bila izvoljena miss Jugoslavija, str. 3, Jutro (Ljubljana), 30. september 1938, letnik 19, številka 227a, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  47. ↑ 47,0 47,1 47,2 Žalosten nastop miss Jugoslavije, str. 4, Jutro (Ljubljana), 26. september 1938, letnik 19, številka 39a, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  48. ↑ Priznanje našim materam, str. 3, Jutro (Ljubljana), 28. maj 1939, letnik 20, številka 123, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  49. ↑ Miss Pariz 1934, str. 6, Jutro (Ljubljana), 21. december 1933, letnik 14, številka 297, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  50. ↑ Katera med njimi je najlepša, Jutro (Ljubljana), str. 10, 6. december 1936, letnik 17, številka 283, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  51. ↑ Ideal ženske lepote 1941, str. 6, Mariborski večernik Jutra, 6. februar 1941, letnik 15, številka 30, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  52. ↑ Skozi sito in rešeto, str. 2, Primorski dnevnik, 12. september 1950, letnik 6, številka 1594, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  53. ↑ 1,000.00 lepotnih kraljic, str. 4, Zasavski vestnik, 10. januar 1952, letnik 5, številka 2, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  54. ↑ Sramežljive in krepostne lepotice nimajo vedno sreče na tekmovanjih, str. 7, Primorski dnevnik, 1. december 1968, letnik 24, številka 7171, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  55. ↑ Miss Jugoslavija 1951, str. 3, Slovenski narod, 21. oktober 1931, letnik 64, številka 239, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  56. ↑ »Lepotica 62 / Ljepotica 62 / Miss Beauty 62 – FEKK 2019«. Festival kratkega filma Ljubljana. Pridobljeno 8. septembra 2020.[mrtva povezava]
  57. ↑ Spored vrhniškega kina, str. 7, Naš časopis: izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica, 1988, letnik 15, številka 149, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  58. ↑ 58,0 58,1 Najlepša Jugoslovenka, str. 1, Slovenski narod, 8. januar 1927, letnik 60, številka 5, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  59. ↑ 59,0 59,1 Lepotna konkurenca v Ameriki, str. 5, Slovenski narod, 21. april 1928, letnik 61, številka 93, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  60. ↑ 60,0 60,1 Miss Jugoslavija, str. 1, Jutro (Ljubljana), 24. januar 1929, letnik 10, številka 21, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  61. ↑ 61,0 61,1 Miss Jugoslavija, str. 1, Slovenski narod, 23. januar 1930, letnik 63, številka 18, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  62. ↑ 62,0 62,1 Miss Jugoslavija, str. 2, Jutro (Ljubljana), 26. januar 1931, letnik 12, številka 21a, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  63. ↑ 63,0 63,1 Tekmovalke za lepotno prvenstvo 1931, str. 6, Jutro (Ljubljana), 6. februar 1931, letnik 12, številka 30, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  64. ↑ 64,0 64,1 »Miss Jugoslavija«, str. 2, Jutro (Ljubljana), 29. januar 1932, letnik 13, številka 24, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  65. ↑ 65,0 65,1 str. 12 in 13, 22. avgust 1959, Tovariš (1959), letnik 15, številka 33. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  66. ↑ 66,0 66,1 »Slobodna Dalmacija - Romana Milutin Fabris: Za titulu miss 1959. godine dobila sam crno-bijeli tv i tortu«. slobodnadalmacija.hr (v hrvaščini). 3. november 2014. Pridobljeno 8. septembra 2020.
  67. ↑ Romana Milutin, dubrovačka slikarka i prva Miss Jugoslavije: Važno je početi, ostalo su suze i praksa , Yugopapir (TV novosti, oktober 1974.), (srbščina), Yugopapir.com
  68. ↑ 68,0 68,1 str. 42. Tovariš (13. avgust 1961), letnik 17, številka 32. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  69. ↑ 69,0 69,1 Tovariš (1962), letnik 18, številka 30. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  70. ↑ Tovariš (1963), letnik 19, številka 33. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  71. ↑ »PRIČA ,,BOSONOGE LJEPOTICE" SLOBODANKE KLISURE-VUKČEVIĆ: Prijateljice i razredna su me te 1963. prijavile na izbor za mis«. Montenegro magazin (v bosanščini). 21. junij 2018. Pridobljeno 2. junija 2021.
  72. ↑ 72,0 72,1 Svet (Beograd), 11. avgust 1964, št. 407, (srbščina, cirilica)
  73. ↑ 73,0 73,1 Naši kandidatki, zadnja stran, 8. oktober 1966, Delo, l. 7, št. 274, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  74. ↑ »Sutra sahrana Nikice Marinović«. www.rts.rs (v srbščini). 14. november 2008. Pridobljeno 1. septembra 2020.
  75. ↑ Nova miss Jugoslavije, zadnja stran, 3. oktober 1967, Delo, l. 9, št. 269, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  76. ↑ Bralci..., zadnja stran, Tovariš, 23. januar 1968, letnik 24, številka 4, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  77. ↑ "...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene...", str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), Tovariš, letnik 24, številka 32, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  78. ↑ »Ivona Puhiera, Miss Jugoslavije 1968: Lepa Dubrovčanka je u vezi sa Draganom Džajićem?«. yugopapir.com. Pridobljeno 18. avgusta 2020.
  79. ↑ »1960-1969 - Pageantopolis (Miss World)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 5. septembra 2020.
  80. ↑ Nataša Košir - Lepotica 68, zadnja stran, Delo, 28. julij 1968, l. 10, št. 204, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  81. ↑ »Kako je Radmila Živković uspela da postane Miss Srbije i Miss Jugoslavije 1969. godine...«. yugopapir.com. Pridobljeno 18. avgusta 2020.
  82. ↑ 82,0 82,1 Bronasta spremljevalka, str. 68-69, Vetrovec, Jože (12. avgust 1969), Tovariš, letnik 25, številka 32, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  83. ↑ 83,0 83,1 83,2 83,3 83,4 83,5 »1970-1979 - Pageantopolis (Miss Universe)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  84. ↑ 84,0 84,1 84,2 »1970-1979 - Pageantopolis (Miss Europe)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  85. ↑ »Tereza Đelmiš: Devojka sa subotičkog salaša postala Miss Vojvodine, a zatim i Miss Jugoslavije '70«. yugopapir.com. Pridobljeno 18. avgusta 2020.
  86. ↑ 86,0 86,1 86,2 86,3 »1970-1979 - Pageantopolis (Miss World)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 5. septembra 2020.
  87. ↑ Majda z naslovne strani, str. 50, Fornezzi, Tone (1. november 1971), Tovariš, l. 27, letnik 27, številka 44, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  88. ↑ Beautiesofuniverseandworld (6. marec 2020). »Miss World 1971«. MISS WORLD HISTORY (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  89. ↑ »PRE PET GODINA JE PREMINULA OD MOŽDANOG UDARA: Njenoj lepoti su se divili, svi je pamte po seriji POVRATAK OTPISANIH, a njen sin je danas MUZIČAR!«. pulsonline (v srbščini). 19. junij 2017. Pridobljeno 1. septembra 2020.
  90. ↑ Miss Jugoslavije, str. 10, Gorenjski Glas, l. 25, št. 66, 26. avgust 1972
  91. ↑ Beautiesofuniverseandworld (7. april 2019). »Iran would have debuted at Miss Universe 1972«. MISS WORLD HISTORY (v angleščini). Pridobljeno 2. septembra 2020.
  92. ↑ Beautiesofuniverseandworld (20. marec 2020). »Miss World 1973«. MISS WORLD HISTORY (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  93. ↑ Beautiesofuniverseandworld (29. marec 2020). »Miss World 1974«. MISS WORLD HISTORY (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  94. ↑ Beautiesofuniverseandworld (7. april 2020). »Miss World 1975«. Miss World History (v angleščini). Pridobljeno 30. avgusta 2020.
  95. ↑ Beautiesofuniverseandworld (18. april 2020). »Miss World 1976«. Miss World History (v angleščini). Pridobljeno 30. avgusta 2020.
  96. ↑ Beautiesofuniverseandworld (26. april 2020). »Miss World 1977«. Miss World History (v angleščini). Pridobljeno 30. avgusta 2020.
  97. ↑ »Ljiljana Šobajić - Ljubi Me«. Discogs (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  98. ↑ Sećanje na 1999: Ljiljani otadžbina draža od života Boca Marjanović, 25. marec 2019, Vesti (srbščina)
  99. ↑ Beautiesofuniverseandworld (4. maj 2020). »Miss World 1978«. Miss World History (v angleščini). Pridobljeno 30. avgusta 2020.
  100. ↑ Beautiesofuniverseandworld (11. maj 2020). »Miss World 1979«. Miss World History (v angleščini). Pridobljeno 30. avgusta 2020.
  101. ↑ Beautiesofuniverseandworld (20. maj 2020). »Miss World 1980«. Miss World History (v angleščini). Pridobljeno 30. avgusta 2020.
  102. ↑ Kreator Ivan Debevc - foto spomini 1, art.nakamniskem.si
  103. ↑ Kreator Ivan Debevc - foto spomini 2, art.nakamniskem.si
  104. ↑ Šola ima prednost, str. 20, Dolenjski list, 23. oktober 1975, letnik 26, številka 43, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  105. ↑ MISS SLOVENIJE '97, kabi.si, Tomaž Ostanek
  106. ↑ »Ana Sasso, 19-godišnja Splićanka, izabrana je u Banjaluci za novu Miss Jugoslavije (1982)«. yugopapir.com. Pridobljeno 18. avgusta 2020.
  107. ↑ 107,0 107,1 107,2 »1980-1989 - Pageantopolis (Miss World)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 5. septembra 2020.
  108. ↑ Nova miss Jugoslavije, zadnja stran, Delo, 3. september 1983, letnik 25, številka 204, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  109. ↑ »Dinka Delić, mis Jugoslavije '84: Do juče je bila "ružno pače" i imala nadimak "Iks" zbog krivih nogu«. yugopapir.com. Pridobljeno 18. avgusta 2020.
  110. ↑ 110,0 110,1 »Umrla bivša misica Jugoslavije Dinka Delić«. NOVOSTI (v srbščini). 11. marec 2015. Pridobljeno 1. septembra 2020.
  111. ↑ 111,0 111,1 111,2 »1980-1989 - Pageantopolis (Miss Universe)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  112. ↑ Beautiesofuniverseandworld (29. julij 2020). »Miss World 1985«. MISS WORLD HISTORY (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  113. ↑ Beautiesofuniverseandworld (15. avgust 2020). »Miss World 1986«. MISS WORLD HISTORY (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  114. ↑ Beautiesofuniverseandworld (1. september 2020). »Miss Mundo 1987«. MISS WORLD HISTORY (v španščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  115. ↑ Najlepša Jugoslovanka je iz Splita, zadnja stran, 23. avgust 1988, Delo, l. 30, št. 195, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  116. ↑ Miss Jugoslavije je Aleksandra Dobraš, str. 2, Delo, 4. september 1989, letnik 31, številka 204, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  117. ↑ Cvet ženske lepote, zadnja stran, Delo, 1. september 1990, letnik 32, številka 204, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  118. ↑ Fantje pa padajo (Pa še to), zadnja stran, Delo, 8. oktober 1991, l. 33, št. 236, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  119. ↑ »1990-1999 - Pageantopolis (Miss Universe)«. www.pageantopolis.com (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2020.
  120. ↑ Tekma filmske lepote, str. 4, Slovenski narod, 29. oktober 1926, letnik 59, številka 246, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  121. ↑ Najlepša Ljubljančanka, str. 2, Slovenski narod, 9. januar 1927, letnik 60, številka 6, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  122. ↑ 122,0 122,1 Katera je lepša?, str. 8, Slovenec (1873), 29. maj 1927, letnik 55, številka 120, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  123. ↑ Tri najlepše Jugoslovanke, str. 1, Slovenski narod, 18. december 1926, letnik 59, številka 286, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  124. ↑ Najlepša Jugoslovenka, str. 2, Slovenski narod, 15. december 1926, letnik 59, številka 283, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  125. ↑ 125,0 125,1 Ida Kravanja v Berlinu, str. 3, Slovenski narod, 18. junij 1927, letnik 60, številka 136, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  126. ↑ Koja će u Holivud, str. 4, Žena i svet, št. 1, 15. januar 1927 (srbščina), Digitalna Narodna biblioteka Srbije
  127. ↑ Lepotice na Dunaju, str. 4, Jutro (Ljubljana), 5. februarja 1927, letnik 8, številka 31, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  128. ↑ Štefica Vidačićeva zmagovalka med evropskimi lepoticami, str. 3, Slovenski narod, 9. februar 1927, letnik 60, številka 31, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  129. ↑ Odhod Štefice Vidačičeve v Berlin, str. 3, Slovenski narod, 12. februar 1927, letnik 60, številka 34, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  130. ↑ Miss Jugoslavija gre v Berlin, str. 2, Nova doba (Celje), 17. februar 1927, številka 19, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  131. ↑ O čem govori Zagreb, str. 2, Slovenski narod, 19. februar 1927, letnik 60, številka 40, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  132. ↑ Pisane zgodbe iz naših krajev, str. 2, Slovenski narod, 14. julij 1927, letnik 60, številka 156, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  133. ↑ 133,0 133,1 Nagla karijera pri filmu, toda ne na platnu, str. 4, Jutro (Ljubljana), 22. julija 1927, letnik 8, številka 171, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  134. ↑ 134,0 134,1 Tekma najlepših deklet sveta, str. 9, Slovenski narod, 17. april 1927, letnik 60, številka 87, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  135. ↑ Filmska zvezda iz Ljubljane, str. 3, Jutro (Ljubljana), 28. maj 1927, letnik 8, številka 126, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  136. ↑ Iz pisane ljubljanske kronike, str. 2, Slovenski narod, 28. maj 1927, letnik 60, številka 120, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  137. ↑ Jugoslovenka - Miss Europa, str. 122, Ženski svet, april 1927, letnik 5, številka 4, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  138. ↑ Sokolica Štefica, str. 2, Slovenski narod, 30. marec 1927, letnik 60, številka 71, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  139. ↑ "Miss Yougoslavia - Miss Europa", str. 4, Slovenec (1873), 8. marec 1927, letnik 55, številka 54, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  140. ↑ Štefica Vidačić: V berlinskem filmskem svetu, str. 2, Slovenski narod, 11. marec 1927, letnik 60, številka 57, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  141. ↑ Film: Pri nas in drugod, str. 3, Slovenski narod, 13. marec 1927, letnik 60, številka 59, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  142. ↑ Amerika ne bo kupila zagrebškega kina "Balkan", str. 15, Jutro (Ljubljana), 23. maj 1926, letnik 7, številka 117, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  143. ↑ Film kot produkt kapitala, str. 13, Slovenski narod, 17. april 1927, letnik 60, številka 87, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  144. ↑ Zaplenjeni Harrold Lloyd, str. 4, Slovenski narod, 5 september 1926, letnik 59, številka 201, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  145. ↑ Sladke oči sedmih gracij, str. 4, Ponedeljek (Ljubljana), 14. maj 1928, letnik 2, številka 20, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  146. ↑ Izbor miss Evrope v francoskem Babilonu, str. 8, Jutro (Ljubljana), 8. februar 1929, letnik 10, številka 33, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  147. ↑ Miss Evropa 1929, str. 6, Jutro (Ljubljana), 9. februar 1929, letnik 10, številka 34, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  148. ↑ Belgrajske vesti, str. 2, Slovenec (1873), 24. januar 1929, letnik 57, številka 20a, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  149. ↑ Kako je bila izvoljena "Miss Jugoslavija", str. 2, Slovenski narod, 25. januar 1929, letnik 62, številka 21, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  150. ↑ Najlepša žena v Evropi, str. 6, Jutro (Ljubljana), 6. februar 1929, letnik 10, številka 31, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  151. ↑ Miss Evropa izvoljena, str. 2, Jutro (Ljubljana), 8. februar 1929, letnik 10, številka 33a, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  152. ↑ Miss Evropa brez črtala in šminke, str. 7, Jutro (Ljubljana), 10. februar 1929, letnik 10, številka 35, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  153. ↑ Izvolitev kraljice evropskih krasotic, str. 2, Jutro (Ljubljana), 6. februar 1930, letnik 11, številka 30, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  154. ↑ Volitev najlepše Jugoslovenke, str. 2, Jutro (Ljubljana), 23. januar 1931, letnik 12, številka 19, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  155. ↑ Izvolitev miss Evrope, str. 2, Jutro (Ljubljana), 8. februar 1931, letnik 12, številka 32, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  156. ↑ Častni večer »Miss Jugoslavije« v Parizu, str. 2, Jutro (Ljubljana), 8. februar 1931, letnik 12, številka 32, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  157. ↑ Miss Celje, str. 5, Jutro (Ljubljana), 1. maj 1934, letnik 15, številka 98, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  158. ↑ Miss Maribor, str. 5, Jutro (Ljubljana), 24. april 1934, letnik 15, številka 92, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  159. ↑ Volitev "miss Maribora 1934", str. 2, Mariborski večernik Jutra, 21. april 1934, letnik 15, številka 91, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  160. ↑ Maribor ima kraljico lepote, str. 3, Mariborski večernik Jutra, 23. april 1934, letnik 15, številka 92, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  161. ↑ "Miss Celje 1934" bodo volili, str. 2, Nova doba (Celje), 27. april 1934, številka 33, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  162. ↑ Izpod sita, str. 2, Slovenski narod, 3. maj 1934, letnik 67, številka 100, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Miss Jugoslavije
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miss_Jugoslavije&oldid=5976208«