Miro Steržaj (polno ime Miroslav Steržaj), slovenski kegljač, gospodarstvenik in politik, * 28. februar 1933, Rakek, †8. november 2020, Murska Sobota.

Miro Steržaj
Portret
Rojstvo28. februar 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Rakek
Smrt8. november 2020({{padleft:2020|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1] (87 let)
Murska Sobota[2]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklickegljač

Zgodnje življenje in šolanje uredi

Rodil se je v revni družini očetu Janezu, ki je bil po poklicu železničar in materi Ivani, ki je bila gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, po tem pa se je vpisal v nižjo gimnazijo v Logatcu. Pri 14 letih pa se je vpisal na srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani, ki jo je uspešno zaključil leta 1950. Po daljšem odmoru se je vpisal na Višjo pravno šolo v Mariboru (1964–1968).

Gospodarsko delovanje uredi

Leta 1950 se je kot 17-letni mladenič preselil v Ljutomer, kjer je delal na tajništvu za notranje zadeve kot finančni manipulant. To službo je opravljal do leta 1953, ko je moral nastopiti vojaški rok. Ko se je vrnil iz vojske je opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju. Leta 1955 pa je začel delati na Mlekoprometu v Ljutomeru, kjer je 12 let delal kot komercialni direktor. Leta 1967 je bil postavljen za direktorja, katero funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1993. V tem 26 let dolgemu obdobju je mlekarno posodobil, uvedel pridelovanje ljutomerskega Ementalca, trdega sira Zbrinca in topljenega sira Slovenke, kateri so pozneje postali zelo popularni po vsej Sloveniji. V tem času je tudi Mlekopromet postal ena izmed glavnih sirarn v Sloveniji. Po upokojitvi kot direktor podjetja se je odločil, da bo ostal v mlekarstvu in postal strokovni tajnik Gospodarskega Interesnega Združenja mlekarstva Slovenije, katero funkcijo je opravljal do leta 2003, ko je dokončno prenehal s službovanjem. Za gospodarske dosežke je dobil tudi Kraigherjevo nagrado.

Politično delovanje uredi

Tik preden je vstopil v vojsko se je leta 1953 pridružil Komunistični Partiji Slovenije, katere član je bil do 1990. V tem času je opravljal mnogo pomembnih političnih funkcij. Sprva je postal predsednik občinskega komiteja v Ljutomeru za en 2-letni mandat. Po tem je začel uspešno politično kariero in bil 8 let (2 mandata) podpredsednik Ljutomerske občine, hkrati pa dva mandata član Skupščina Socialistične republike Slovenije, natančneje zbora občin, kjer je opravljal nalogo podpredsednika zbora. Leta 1988 je postal predsednik Ljutomerske občine, katero funkcijo je opravljal do osamosvojitve leta 1991. V mandatu 1992 do 1997 je bil kot državni svetnik član Državnega sveta. Leto zatem je bil na listi SLS izvoljen v Občinski svet in nastopil vlogo kot podžupan Ljutomera za mandat med letoma 1998 in 2002 pod županom Jožefom Špindlerjem. Leta 2003 je bil razglašen za častnega občana občine Ljutomer.

Kulturno delovanje uredi

Leta 1965 je bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, kjer je pel kot 1. tenor in 2. tenor. Steržaj je bil odličen solist in je bil za to vedno prva izbira za solistične nastope pri oktetu, katerega redni član je bil 45 let. Od leta 2004, ko je bil izvoljen, do leta 2017 je opravljal funkcijo predsednika Kulturnega Društva Ivan Kaučič v Ljutomeru.

Športna kariera uredi

 
Miro Steržaj leta 1957

Steržaj je svojo športno pot začel že kot otrok, ko je kot deček postavljal keglje italijanskim vojakom med vojno. Med šolanjem na srednji šoli je obšolsko delal kot postavljač kegljev in tudi kdaj pa kdaj vrgel kako kroglo. Ko je prišel v Ljutomer, se je vpisal v nogometni in kegljaški klub, kjer je tekmoval do vstopa v vojsko leta 1953.

Po vrnitvi iz vojske je začel z rednim treningom in tako leta 1957, še kot član KK Ljutomer, dosegel jugoslovanski državni rekord (968 kegljev), zaradi česar se je uvrstil v jugoslovansko državno reprezentanco, s katero je istega leta nastopil na svojem prvem svetovnem prvenstvu, na Dunaju. V ekipni preizkušnji ni dobil priložnosti, je pa po zmagi Jugoslavije v ekipni konkurenci kot rezerva prejel zlato odličje. Nastopil je na posamični preizkušnji in dosegel odlično 9. mesto, kar je bil drugi najboljši rezultat jugoslovanskih kegljačev, za 4. mestom kasnejšega selektorja reprezentance Dujama Smoljanovića. Leta 1959 je bil ponovno izbran v jugoslovansko reprezentanco za svetovno prvenstvo v Bautznu, kjer je tokrat nastopil v ekipni konkurenci in z drugim najboljšim rezultatom ekipe pripomogel k ponovni ekipni zmagi Jugoslavije. V posamični konkurenci je ponovil svoj uspeh izpred dveh let in se uvrstil na 9. mesto. Leta 1960 je prvič osvojil prvenstvo Slovenije v posamezni konkurenci, kar je nato ponovil v letih 1961 in 1962. Istega leta se je še tretjič udeležil SP, ki ga je gostila Bratislava, vendar tokrat brez vidnejšega uspeha.

Leta 1962 je prestopil v enega izmed takrat najboljših slovenskih klubov KK Branik iz Maribora, kjer je dosegel tudi največje osebne dosežke. Leta 1964 je prvič osvojil posamezno prvenstvo Jugoslavije ter ekipno prvenstvo Slovenije. Istega leta je na Evropskem prvenstvu v Budimpešti osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je zmagal v vseh kategorijah, tj. posamezno, v parih in ekipno, ob tem pa še postavil nov svetovni rekord. Leto kasneje je s svojim braniškim soigralcem Francem Mlakarjem v svojo zbirko dodal še prva naslova v dvojicah v slovenski, kot tudi jugoslovanski konkurenci.

Leta 1968 mu je uspel še en podvig, saj je z odličnim finalnim posameznim nastopom ponovno postavil nov svetovni rekord in osvojil zmago na svetovnem prvenstvu v posamezni kategoriji. Istega leta se je v Radencih odprlo novo kegljišče in tako je leta 1977 Miro Steržaj prestopil h KK Radenski. Tukaj je dosegel še mnogo dobrih rezultatov, dokler se leta 2001 ni poslovil od tekmovalnega kegljanja. Od leta 2004 do leta 2020 je opravljal funkcijo tehničnega vodja v klubu. Za odlične športne dosežke je leta 1968 prejel Bloudkovo nagrado. Kljub temu, da nikoli ni bil imenovan kot Slovenski športnik leta, je leta 1978 s strani športnih novinarjev prejel naziv Športnika desetletja Slovenije za obdobje od 1968–1978. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2015 pa razglašen za častnega predsednika Športne zveze Ljutomer.[3]

Športni dosežki uredi

Svetovna in evropska prvenstva uredi

Leto in kraj Posamezno Pari Ekipno
SP   Dunaj 1957 9. /  
EP   München 1958 / /  
SP   Bautzen 1959 9. /  
EP   Zagreb 1960 / /  
SP   Bratislava 1962 25. / 4.
EP   Budimpešta 1964     (Mlakar)  
SP   Bukarešta 1966 8. 6. (Grom)  
SP   Linz 1968     (Turk) 4.
SP   Bolzano 1970 5. 8. (Turk) 5.
SP   Split 1972 4. 5. (Dragaš)  
SP   Eppelheim 1974 15.   (Dragaš)  
SP   Dunaj 1976 6.   (Dragaš)  
SP   Luzern 1978 13. 10. (Dragaš) 4.
SP   Mangalija 1980 26. 15. (Biber)  
SP   Ljubljana 1984 17. 10. (Liović)  

Prvenstva Slovenije uredi

Leto Posamezno Pari
1953 21. /
1955 14. /
1956 10. /
1957 6. /
1958 4. /
1960   /
1961   /
1962   /
1963   /
1964   /
1965     (Mlakar)
1966     (Mlakar)
1967     (Mlakar)
1968     (Šantl)
1969 5. 6. (Mlakar)
1970  [4]   (Šantl)
1971     (Kalanj)
1972     (Melanšek)
1973     (Gradišnik)
1974     (Melanšek)
1975 18.   (Gradišnik)
1976 6. 11. (Melanšek)
1977 13.   (Kalanj)
1978     (Kalanj)
1979   14. (Kalanj)
1980     (Drvarič)
1981 6.   (H. Steržaj)
1982     (Smodiš)
1983     (H. Steržaj)
1984 /   (Smodiš)
1985 / 16. (H. Steržaj)
1986 / 15. (Smodiš)

Prvenstva Jugoslavije uredi

Leto Posamezno Pari
1955 21. /
1956 74. /
1957 30. /
1958 42. /
1961   /
1962 6. /
1963   /
1964   /
1965     (Mlakar)
1966     (Mlakar)
1967     (Mlakar)
1968     (Šantl)
1969 12. /
1970   /
1971     (Kalanj)
1972   9. (Melanšek)
1973 / 11. (Gradišnik)
1974     (Melanšek)
1975   15. (Gradišnik)
1976   /
1977 14. 4. (Kalanj)
1978     (Kalanj)
1979   /
1980   /
1981   11. (H. Steržaj)
1982 /   (Smodiš)
1983 8. 12. (H. Steržaj)
1984 / 6. (Smodiš)

Nagrade in priznanja uredi

Osebno življenje uredi

Miro je bil poročen z ženo Terezijo (roj. Krajnc), ki je bila višja medicinska sestra. Ima hčerko Jacqueline in sina Harryja, ki je prav tako uspešen kegljač.

Sklici uredi

  1. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sterzaj-miroslav/
  2. Kegljaška zveza Slovenije
  3. Šoštarič, Miha (28. marec 2015). »Miro Steržaj postal častni predsednik ŠZ Ljutomer«. pomurje.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  4. Gomzi, Zmago (22. november 2020). »Kljub invalidnosti je v kegljanju dosegal odlične rezultate«. vecer.com. Pridobljeno 1. decembra 2020.

Viri uredi