Michel Platini
Michel François Platini, francoski nogometaš, trener in funkcionar, * 21. junij 1955, Jœuf, Francija.
.jpg) | |||
| Osebni podatki | |||
|---|---|---|---|
| Polno ime | Michel François Platimi | ||
| Rojstvo |
Michel François Platini 21. junij 1955[1][2][…] (69 let) Jœuf[d] | ||
| Višina | 178 cm | ||
| Položaj | napadalni vezist | ||
| Mladinska kariera | |||
| 1966–1972 | AS Jœuf | ||
| Članska kariera* | |||
| Leta | Klub | Nastopi | (goli) |
| 1972–1979 | Nancy | 181 | (98) |
| 1979–1982 | Saint-Étienne | 104 | (58) |
| 1982–1987 | Juventus | 147 | (68) |
| Skupaj | 432 | (224) | |
| Državna reprezentanca | |||
| 1976–1987 | Francija | 72 | (41[4]) |
| 1988 | Kuvajt | 1 | (0[5]) |
| Trenerska kariera | |||
| 1988–1992 | Francija | ||
| |||
Michel Platimi je nekdanji nogometaš in trener ter od leta 2007 do decembra 2015 predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez. V svoji nogometni karieri je igral za klube Nancy, Saint-Étienne in Juventus. Kot član francoske reprezentance je osvojil Evropsko prvenstvo 1984, kjer je bil najboljši strelec in izbran za najboljšega nogometaša. Nastopil je tudi na svetovnih prvenstvih v letih 1978, 1982 in 1986, kjer se je z reprezentanco dvakrat uvrstil v polfinale. Platini, Alain Giresse, Luis Fernández in Jean Tigana so skupaj tvorili »carré magique« (čarobni kvadrat), vezno linijo, ki je prinesla francoski reprezentanci uspehe v osemdesetih letih.
Velja za enega najboljših podajalcev v zgodovini nogometa, kot tudi za enega najboljših izvajalcev prostih strelov in strelcev. Drži rekord najboljšega strelca na evropskih prvenstvih (devet golov), čeprav je nastopil le na enem turnirju, do leta 2007 je bil najboljši strelec francoske reprezentance, ko je rekord enainštiridesetih golov izboljšal je Thierry Henry. V letih 1983 in 1984 je prejel nagrado Zlata žoga. Štiri leta je bil selektor francoske reprezentance.
Platini je bil predsednik UEFA. Zaradi korupcije mu je leta 2015 UEFA prepovedala nadaljnje delo na področju nogometa. Pritožil se je na Evropsko sodišče človekovih pravic, ki je leta 2020 zavrnilo Platinijevo pritožbo.[6]
Sklici
uredi- ↑ Augustyn A. Encyclopædia Britannica
- ↑ transfermarkt.com — 2000.
- ↑ filmportal.de — 2005.
- ↑ »Michel Platini Biography«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2009. Pridobljeno 21. junija 2012.
- ↑ »Michel Platini - Goals in International Matches«. rsssf.com. 21. april 2011.
- ↑ Ronay, Barney (5. marec 2020). »Michel Platini's appeal over ban rejected by European court of human rights«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 13. septembra 2020.
Zunanje povezave
uredi
- Michel Platini na spletišču FIFA (arhivirano) (angleščina)
- Michel Platini na spletišču UEFA (angleščina)
- Michel Platini na spletišču FootballDatabase.eu (angleščina)
- Michel Platini na spletišču L'Équipe (francoščina)
- Michel Platini na spletišču National-Football-Teams.com (angleščina)
- Michel Platini na spletišču Transfermarkt (angleščina)
- Michel Platini na spletišču Transfermarkt (trener) (angleščina)
- Michel Platini na spletišču Olympics.com (angleščina)
- Michel Platini na spletišču Olympedia (angleščina)
