Mezon B [mezón ~] (oznaka ) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu ) ali d (v mezonu ) ali s (v mezonu ) ali c (v mezonu ). Predvidevajo, da je kombinacija kvarka t in njegovega antikvarka nemogoča, ker ima kvark t prekratko življenjsko dobo. Kombinacija kvarka b in njegovega antikvarka se imenuje botomonij.

mezon B
Sestava:
Statistika: bozonska
Skupina: mezon (hadron)
Interakcija: močna
Simbol(i): ,
,
Antidelec: :
Masa: MeV/c2
MeV/c2
Razpadni čas: s
s
Električni naboj: e0
e0
Spin:
Izospin:

Pri anihilaciji elektrona in pozitrona dobimo mezone in antimezone . Mezona ne razpadeta takoj. Standardni model predvideva, da nevtralni B mezon zaniha med oblikama običajne snovi in antisnovjo preden razpade. Ta pojav je značilen samo za nevtralne delce, imenuje pa se barvno nihanje. V njem pride do kršitve simetrije CP.

V letu 2006 so v Fermilabu odkrili takšna nihanja tudi pri mezonu [1], katerega obstoj so pred tem samo teoretično predvidevali. V letu 2010 so ugotovili, da pri nihanjih mezoni 1% pogosteje razpadejo v običajno snov kot pa v antimaterijo. To odkritje bi lahko pojasnilo pogostejšo prisotnost običajne snovi v vidnem vesolju v primerjavi z antimaterijo [2].

Vsak mezon B ima tudi svoj antidelec.


Pregled mezonov B

uredi
delec oznaka antidelec kvarki
(delec/antidelec)
naboj izospin
(I)
spin in parnost
(JP)
mirovna masa
(MeV/c2)
S C B' srednji življenjski čas
(s)
običajni razpad
mezon B       +1 1/2 0 5279,15±0,31 0 0 +1 1,638±0,011.10-12 glej načine razpada
mezon B       0 1/2 0 5279,53±0,33 0 0 +1 1,530±0,009.10-12 glej načine razpada B0
mezon B
s čudnostjo
      0 0 0 5366,3±0,6 −1 0 +1 1,470+0,027
−0,026
glej načine razpada B0s
mezon B
s čarom
      +1 0 0 6276±4 0 +1 +1 0,46 ±0,07.10-12 glej načine razpada B±c

Opombe in sklici

uredi

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi