Wikipedija

Mesanepada

Sumerski kralj Tretje urske dinastije

Mesanepada (sumersko 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕, mes-an-ne2-pad3-da), Meš-Ane-pada ali Mes-Anne-pada, poslovenjeno "mladenič, ki ga je izbral An") je bil prvi kralj Prve urske dinastije in prvi na Seznamu sumerskih kraljev, ki je vladal v 26. stoletju pr. n. št.[5] Vladal naj bi 80 let in vrgel s prestola Lugal-kituna Uruškega: "Potem je bil poražen Unug (Uruk) in kraljestvo je pripadlo Urimu (Uru)".[6] Na enem od pečatov, najdenem na kraljevem pokopališču v Uru, je omenjen tudi kot kralj Kiša.[7][8]

Mesannepada
𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕
King of Kish, King of Ur

Odtis valjastega pečata "Mesanepade, kralja Kiša", izkopanega na kraljevem pokopališču v Uru (U. 13607).[1][2][3] Na pečatu so upodobljeni Gilgameš in bajeslovni bik med levoma; eden od levov ga grize v rame. Ob straneh sta Enkidu in junak-lovec z dolgo brado in kiško pričesko, oborožen z bodalom. Pod besedilom so štirje tekači z dolgimi bradami in dolgimi lasmi, ki tvorijo človeško svastiko. Oboroženi so z bodali in se držijo za noge;[4] Univerza Pensilvanije, Muzej za arheologijo in antropologijo, UPM 31.16.677.[5]
Vladanjeokoli 2600 pr. n. št.
PredhodnikMeskalamdug
NaslednikAanepada
Rojstvo
Ur
Smrt2525 pr. n. št.
Ur
RodbinaPrva urska dinastija
Lega Ura, Kiša in Marija na zemljevidu Iraka (Mari je v Siriji)

Poreklo uredi

"Zaklad iz Ura", odkrit v Mariju uredi

Mesanepada je bil sin Meskalamduga.[9] V tako imenovanem "zakladu iz Ura", najdenem v Mariju, je bila tudi koralda iz lapisa lazuli z imenom kralja Meskalamduga. Napis na njej se bere:[10][11][12]

𒀭𒈗𒌦 / 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕 / 𒈗𒋀𒀊𒆠 / 𒌉𒈩𒌦𒄭 / 𒈗𒆧𒆠 / 𒀀 𒈬𒈾𒊒

dlugal-kalam / mes-an-ne2-pa3-da / lugal uri5ki / dumu mes-ug-du10 / lugal kishki / a munaru

"Bogu Lugalkalamu ("gospod države", Dagan ali Enlil), Mesanepada, kralj Ura, sin Meskalamduga, kralja Kiša, posvečam to koraldo"
— Mesanepadova koralda iz Marija[13][14][10][15][16][17]

Sprva se je domnevalo, da je bila koralda (M. 4439) Mesanepadovo darilo marijskemu kralju Gansudu ali Ansudu.[21][22] Gornji prevod besedila je mnenje spremenil.[10][11] Bog "Lugal-kalam" (𒀭𒈗𒌦, "Gospodar dežele"), kateremu jebil napis posvečen, je sicer znan iz posvetil lokalnih vladarjev Šabe (Šalim) Marijskega in Ištub-Iluma, ki ga imenujeta "Lugal-mātim" (𒀭𒈗𒈤𒁴, "Gospodar dežele"). Bog je veljal za enakega lokalnemu božanstvu Daganu ali Enlilu.[23]

Kako je koralda prišla v Mari, ni jasno. Najdba vsekakor kaže na povezavo med Urom in Marijem v tistem času.[24] Koralda je bila najdena v vrču, v tako imenovanem "zakladu iz Ura", v katerem so bili tudi drugi predmeti iz Ura ali Kiša.[25][26] Vrč so prepoznali kot ustanovitveno daritev templju v Mariju.[27]

Odkrite so bile tudi podobne posvetitvene perle kasnejših vladarjev, na primer Šulgija, ki je dal okoli leta 2100 pr. n. št. vgravirati dve bogovom posvečeni koraldi iz karneola.[28]

Aanepadova posvetilna tablica uredi

 
Aanepadova tablica in prepis v standardnem sumersko-akadskem klinopisu, ki omenja njegovega očeta Mesanepado, Britanski muzej;[29] tablica je bila odkrita v Tell al-Ubaidu.[30]

Najdenih je bilo več tablic "Aanepade, sina Mesanepade", posvečenih bogu Ninhursagi. Vse imajo podobno vsebino:[31][32]

𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕 / 𒀀𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕 / 𒈗𒌶𒆠 / 𒌉𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕 / 𒈗𒌶𒆠 /𒀭𒊩𒌆𒉺𒂅𒊏 / 𒂍 𒈬𒈾𒆕

Dnin-hur-sag / a-an-ne2-pa3-da / lugal uri5{ki} / dumu mes-an-ne2-pa3-da / lugal uri5{ki} /Dnin-hur-sag-ra / e2 mu-na-du3

"Za Nin-hursago [je] Aanepada, kralj Ura, sin Mesanepade, kralja Ura, zgradil Ninhursagin tempelj"

— Posvetilna tablica kralja Aannepade, Britanski muzej, BM 116982[29][31]

Seznam sumerskih kraljev uredi

 
Mesanepada je na Seznamu sumerskih kraljev zapisan kot prvi vladar Prve urske dinastije

Mesanepada je na Seznam sumerskih kraljev zapisan kot prvi vladar Prve urske dinastije, ki je vladal 80 let. Omenjeni so tudi njegovi nasledniki:

Uruk je bil z orožjem potolčen in kraljestvo je za nagrado dobil Ur. V Uru je kraljeval Mesanepada, ki je vladal 80 let. Meskiagnun, sin Mesanepade, je bil kralj in vladal 36 let; Elulu je vladal 25 let, Balulu 36 let. Štirje kralji so vladali 171 (?) let. Ur je bil nato z orožjem razbit; kraljestvo je za nagrado dobil v Avan.
—  Seznam sumerskih kreljev, 137-147.[33]

Starobabilonska tablica: Tumalski napis uredi

Mesanepada in njegov drugi sin sta omenjena tudi na starobabilonski tablici (1900-1600 pr. n. št.), Tumalskem napisu, ki omenja dosežke več kraljev. Takšne tablice so običajno kopije izgubljenih starejših tablic.

"En-me-barage-si, kraj, je zgradil Iri-nanam v Enlilovem templju. Aga, En-me-barage-sijev sin, je iz Tumala naredil cvetoče mesto in v Tumal pripeljal Ninlil. Potem je bil Tumal prvič uničen. Meš-Ane-pada je zgradil Bur-šušuo v Enlilovem templju. Meskiagnun, sin Meš-Ane-pade, je iz Tumala naredil cvetoče mesto in v Tumal pripeljal Ninlil."
— Starobabilonska tablica Tumalski napis (1900-1600 pr. n. št.)[33][34]

Vladanje uredi

Mesanepada je, vsaj diplomatsko, povezan s širjenjem Ura.[35] Njegovo vladavino potrjujejo koralda iz lapisa lazuli, ki je bila del "zaklada iz Ura", in pečati s kraljevega pokopališča v Uru z imeni Mesanepade in njegovih predhodnikov Meskalamduga in Akalamduga in kraljice Puabi. Na enem od pečatov z urskega pokopališča je omenjen tudi kot "Mesanepada, kralja Kiša".[3]

 
Napis "Mesanepada, Lugal Kiš-ki" (𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕 𒈗 𒆧𒆠, "Mesanepada, kralj Kiša"), na odtisu valjastega pečatnika, najdenega na kraljevem pokopališču v Uru.[2][3] Zadnja kolona znakov se verjetno glasi "njegova žena..." (𒁮𒉡𒍼, "dam-nu-gig").[2] Slednje bi lahko pomenilo tudi "soprog Inane".[36]
 
Valjasti pečat z napisom "Kraljica Nintur, žena Mesanepade" ("Nintur ereš, dam Mesannepada"), kraljevo pokopališče v Uru[37][38][39]

Mesanepada in njegov sin in naslednik Meskiagnun, ki je vladal 36 let,[6] sta na Tumalskem napisu skupaj z Gilgamešem Uruškim in njegovim sinom Ur-Nungalom omenjena kot vzdrževalca glavnega templja v Nipurju, kar potrjuje njun položaj nadoblastnikov Sumerije. Sodeč po napisih, je Mesanepada prevzel naslov "kralj Kiša",[7] s katerim je pokazal svojo hegemonijo.[40] Na tablici, posvečeni boginji Ninhursagi, najdeni v Tell el-Obeidu, je besedilo: "A-Anne-pada, kralj Ura, sin Mes-Anne-pade, kralja Ura, je zgradil tempelj za Ninhursago".[6]

Za Mesanepado je bilo preprosto nemogoče, da bi prestol nasledil že v svojem otroštvu in potem vladal 80 let.[6] K njegovi vladavini je verjetno prišteta vladavnina njegovega očeta.[6]

Za Mesanepadovega sina Aanepada (Aja-ane-pada ali A-Anne-pada, "oče, ki ga je izbral An"), katerega dolžina vladanja ni znana,[6] je znano, da je zgradil Ninhursagin tempelj blizu Tell el-Obeida (v sedanjem Ubaidu), četudi na Seznamu sumerskih kraljav ni omenjen.[5]

Ur-Nammujev zigurat je bil zgrajen verjetno na vrhu manjšega zigurata iz Mesanepadovega obdobja.[41]

V 50. letih prejšnjega stoletja je Edmund I. Gordon domneval, da sta bila Mesanepada in arheološko izpričan zgodnji "kralj Kiša" Mesilim ista oseba, saj sta se njuni imeni v nekaterih pregovorih poznejših babilonskih tablicah menjavali. Domneva ni bila prepričljiva. Mlajši znanstveniki ju imajo za različni osebi in Mesilima običajno postavijo v Kiš pred Mesanepado.[42]

  •  
    Mesanepadov pečat z vojno vsebino
  •  
    Mesanepadov pečat (človeško kolo)

Kraljevo pokopališče v Uru uredi

Mesanapeda je morda pokopan na Kraljevem pokopališču v Uru. Njegova grobnica bi lahko bila PG 1232 ali PG 1237 z vzdevkom, "velika mrtvaška jama".[43]

  •  
    Ostanki v grobnici PG 1232
  •  
    Razporeditev kraljevih spremljevalcev v grobnici PG 1237
  •  
    Oven v goščavi v grobnici PG 1237
  •  
    Srebrna lira iz PG 1237
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Lugal-kitun Uruški 		Kralj Sumerije
okoli 26. stoletje pr. n. št. 		Naslednik: 
Aanepada
Predhodnik: 
Meskalamdug 		Ensí Ura
okoli 26. stoletje pr. n. št.

Sklici uredi

  1. ↑ Za sodobno fotografijo glej: Treasures from the Royal Tombs of Ur (v angleščini). UPenn Museum of Archaeology. 1998. str. 76. ISBN 978-0-924171-54-3.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Hall, H. R. (Harry Reginald); Woolley, Leonard; Legrain, Leon (1900). Ur excavations. Trustees of the Two Museums by the aid of a grant from the Carnegie Corporation of New York. str. 312.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Image of a Mesanepada seal in: Legrain, Léon (1936). UR EXCAVATIONS VOLUME III ARCHAIC SEAL-IMPRESSIONS (PDF). THE TRUSTEES OF THE TWO MUSEUMS BY THE AID OF A GRANT FROM THE CARNEGIE CORPORATION OF NEW YORK. str. 44 seal 518 for description, Plate 30, seal 518 for image.
  4. ↑ Za sodobno fotografijo glej: Treasures from the Royal Tombs of Ur. UPenn Museum of Archaeology. 1998. str. 76.ISBN 978-0-924171-54-3.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 Romano García, Vicente (1965). Ur, Asur y Babilonia. Tres milenios de cultura en Mesopotamia. Madrid: Ediciones Castilla. str. 33.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Finegan (2015). Mesopotamian Beginnings. str. 33, .
  7. ↑ 7,0 7,1 Katz 1993, str. 16.
  8. ↑ Hall, H. R. (Harry Reginald); Woolley, Leonard; Legrain, Leon (1900).Ur excavations. Trustees of the Two Museums by the aid of a grant from the Carnegie Corporation of New York. str. 312.
  9. ↑ Reade, Julian (2003). Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. str. 96. ISBN 978-1-58839-043-1.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 143. ISBN 978-1-58839-043-1.
  11. ↑ 11,0 11,1 Orientalia. vol. 73. Gregorian Biblical BookShop. str. 183.
  12. ↑ Parrot, André (1965). "Les Fouilles de Mari". Syria. Archéologie, Art et Histoire. 42 (3): 197–225. doi: 10.3406/syria.1965.5808.
  13. ↑ Orientalia: Vol. 73 (v angleščini). Gregorian Biblical BookShop.
  14. ↑ »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
  15. ↑ Orientalia: Vol. 73 (v angleščini). Gregorian Biblical BookShop. str. 183.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. 2003. ISBN 978-1-58839-043-1.
  17. ↑ "Mission archéologique de Mari" volume 4, p. 44, fig. 35 (photo); str. 53, sl. 36
  18. ↑ »Object at time of discovery«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2020. Pridobljeno 13. februarja 2021.
  19. ↑ Malamat, Abraham (1971). »Mari«. The Biblical Archaeologist. 34 (1): 4. doi:10.2307/3210950. ISSN 0006-0895. JSTOR 3210950.
  20. ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. 2003. ISBN 978-1-58839-043-1.
  21. ↑ Parrot, André (1965). "Les Fouilles de Mari". Syria: 220.
  22. ↑ Orientalia Vol. 38. Gregorian Biblical BookShop. str. 358.
  23. ↑ Orientalia: Vol. 73. Gregorian Biblical BookShop. str. 322.
  24. ↑ Orientalia Vol.38. Gregorian Biblical BookShop. str. 358.
  25. ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to ... Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 139–145. ISBN 9781588390431.
  26. ↑ Matthews, Donald M. (1997). The Early Glyptic of Tell Brak: Cylinder Seals of Third Millennium Syria. Saint-Paul. str. 108. ISBN 978-3-525-53896-8.
  27. ↑ Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francosko). BRILL. str. 80. ISBN 978-90-04-06248-1.
  28. ↑ McIntosh, Jane (2008). The Ancient Indus Valley: New Perspectives. ABC-CLIO. str. 185. ISBN 978-1-57607-907-2.
  29. ↑ 29,0 29,1 "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  30. ↑ "British Museum, tablet".
  31. ↑ 31,0 31,1 "British Museum, tablet".
  32. ↑ "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
  33. ↑ 33,0 33,1 "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
  34. ↑ Sollberger, Edmond (1962). "The Tummal Inscription". Journal of Cuneiform Studies. 16 (2): 40–47. doi:10.2307/1359332.ISSN 0022-0256. JSTOR 1359332.
  35. ↑ Matthews 1997, str. 1-2.
  36. ↑ MAEDA, TOHRU (1981). "KING OF KISH" IN PRE-SARGONIC SUMER. Orient: The Reports of the Society for Near Eastern Studies in Japan, Volume 17. str. 8.
  37. ↑ Orientalia: Vol. 73 (v angleščini). Gregorian Biblical BookShop. str. 176.
  38. ↑ »Cylinder Seal - B16852 Collections - Penn Museum«. www.penn.museum.
  39. ↑ Finegan, Jack (2019). Archaeological History Of The Ancient Middle East (v angleščini). Routledge. str. 41. ISBN 978-0-429-72638-5.
  40. ↑ Kramer, Samuel Noah (1963). History: Heroes, Kings and Ensi's. The Sumerians: Their History, Culture, and Character.University of Chicago Press. str. 49. ISBN 9780226452388.
  41. ↑ Finegan 2015, str. 43, Mesopotamian Beginnings.
  42. ↑ Finegan, Jack (2019). Archaeological History Of The Ancient Middle East. Routledge. str. 46. ISBN 978-0-429-72638-5.
  43. ↑ Reade, Julian (2003). Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. str. 96. ISBN 978-1-58839-043-1.

Viri uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mesanepada&oldid=5963159«