Megaklita (luna)
Megaklita (grško Μεγακλειτη: Mégakleite) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °.
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | S. S. Sheppard, D. C. Jewitt, Y. R. Fernández, E. A. Magnier |
| Datum odkritja | 25. november 2000 |
| Oznake | |
| Jupiter XIX, S/2003 J 8 | |
| Značilnosti tira | |
| Periapsida | 13,783.700 km |
| Apoapsida | 33,828.300 km |
Srednji polmer orbite | 23,806.000 km |
| Izsrednost | 0,421 |
| 752,8 dni | |
Povp. tirna hitrost | 2,30 km/s |
| Naklon tira | 150 ° (na ekliptiko) 148° (na Jupitrov ekvator) |
| Obkroža | Jupiter |
| Fizikalne značilnosti | |
Srednji polmer | ~ 2,5 km |
| Masa | ~ 2,1 ×1014 kg |
Srednja gostota | ~ 2,6 (?) g/cm3 |
| ~ 0,0019 m/s2 | |
| ~ 0 m/s | |
| Albedo | 0,04 |
| 21,7 m | |
Luno Megaklito je leta 2000 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard z Univerze Havajev. Prvotno so jo označili kot S/2003 J 8. Znana je tudi kot Jupiter XIX. Ime je dobila po Megakliti (ljubica Zevsa) iz grške mitologije.
Luna Megaklita ima premer okoli 5 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 23,951.000 km. Obkroži ga v 752 dneh in 19 urah po tirnici, ki ima naklon tira okoli 150 ° glede na ekliptiko in 148 ° na ekvator Jupitra.
Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin.
Luna izgleda zelo temna, ima odbojnost 0,04. Njen navidezni sij je 21,7 m.