Medjezikovno razumevanje

Medjezikovno razumevanje (fr. intercompréhension, angl. intercomprehension) je oblika sporazumevanja, v katerem se vsak sodelujoči izraža v svojem jeziku in razume tistega, ki ga govori drugi, da bi sploh znal ali se prej (na)učil jezika svojega sogovorca. Medjezikovno sporazumevanje poteka med uporabniki različnih jezikov, medsebojna podobnost, sorodnost in bližina jezikov pa tovrstno sporazumevanje omogočajo. Tako sporazumevanje je možno med govorci sorodnih ali bližnjih jezikov in je npr. običajna praksa govorcev iz Skandinavije.[1] Drug primer takega »naravnega« medjezikovnega razumevanja je sposobnost večine govorcev španščine, da razumejo govorjeno, zlasti pa pisano sorodno portugalščino, čeprav jezika pravzaprav ne znajo. Medsebojno razumevanje se tako nanaša zlasti na receptivne jezikovne kompetence,[2] lahko pa je tudi v pomoč pri učenju sorodnih tujih jezikov. Medsebojno razumevanje je pojav večstoletne večjezične sporazumevalne tradicije v Evropi in drugod in je starejše od sodobnega koncepta modernih jezikov in učenja materinščine ter tujih jezikov.[3].

Sklici uredi

  1. Pirih Svetina N. s sod. Ko vsak uporablja svoj lastni jezik in razume svojega sogovorca. Vestnik za tuje jezike. Letn. 8, št. 1 (2016), str. 99-111
  2. Apic (Association pour la promotion de l’InterCompréhension des Langues): http://apic.onlc.fr/42-Langues-romanes-methodes.html, vpogled: 14. 7. 2011).
  3. Franz-Joseph Meißner. Gibt es eine Mehrsprachigkeitsdidaktik ante litteram? Ein historisches Aperçu|Hrsg=Claus Gnutzmann & Frank G. Königs. Geschichte des Fremdsprachenunterrichts. Fremdsprachen Lehren und Lernen. Gunter Narr, Tübingen, 2010. Vol.39, str. 133-144.