Marko Car

Marko Car, srbski književnik, književni zgodovinar, potopisec, kritik in esejist, * 30. avgust 1859, Herceg Novi, † 1. november 1953, Beograd.

Marko Car
Portret
Marko Car leta 1885
Rojstvo30. avgust 1859({{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Herceg Novi
Smrt1. december 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (94 let) ali 11. januar 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (93 let)
Beograd
Poklicpisatelj, literarni kritik

Osnovno šolo je končal v rojstnem kraju, pet razredov gimnazije pa leta 1879 v Kotorju. Tega leta se je preselil v Zadar, kjer je živel do 1919. Po italijanski okupaciji Zadra in okolice se je odselil v Beograd kjer je bil do upokojitve zaposlen na Ministrstvu za šolstvo. Leta 1941 je iz okupiranega Beograda preko Zadra odšel v Italijo, jeseni 1944 pa se je iz Barija vrnil v osvobojeni Beograd. Leta 1924 je postal dopisni član Srbske kraljeve akademije, od leta 1937 do 1941 pa je bil predsednik Srbske književne zadruge.

Piasl je kritične študije o dalmatinskih pisateljih novejše dobe, književne portrete in eseje o francoski, italijanski in jugoslovanski književnost. Ukvarjal se je tudi z estetskimi in jezikovnimi vprašanji: O jeziku in slogu in drugo. Ostala dela:trilogija Moje simpatije; pripovedke Naše primorje, Z morja in primorja; potopisi Benetke, Skozi Umbrijo in Toskano, Od Jadrana do Balkana.

ViriUredi

  • Hrvatski biografski leksikon. Leksikonografski zavod Miroslava Krleže, Zagreb 2009-2013.
  1. Library of Congress AuthoritiesLibrary of Congress.