Marjan Sturm

Marjan Sturm (Borut Marjan Sturm), avstrijski zgodovinar in politik slovenskega rodu, * 13. december 1951, Celovec na avstrijskem Koroškem.[1]

Marjan Sturm
Portret
Rojstvo13. december 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (68 let)
Celovec
Druga imenaBorut Marjan Sturm
DržavljanstvoFlag of Austria.svg Avstrija
Poklicpolitik, zgodovinar
Poznan pomanjšinski politik koroških Slovencev

Deluje kot predstavnik narodnostne skupnosti koroških Slovencev. Med leti 1992 in 2019 je bil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) ter predsednik Sveta za slovensko narodnost pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja.

ŽivljenjeUredi

Marjan Sturm izhaja iz slovenske družine v osrednje-južnokoroški občini Štalenska gora (stara občina Šenttomaž pri Celovcu), v nekoč še močno slovenskem/dvojezičnem okolju.[2][3] 14. aprila 1942 je bila cela rodbina deportirana v nemška taborišča ter razlaščena zaradi etnične pripadnost in zaradi njenega družbenega in gospodarskega položaja.[4][5][6] Kolektivna kakor tudi družinska travma deportacije ter odpor in prizadevanja za človekovo dostojanstvo so močno zaznamovali njegovo življenje.

Leta 1980 je doktoriral z disertacijo o notranjem razvoju slovenske Osvobodilne fronte (OF) na univerzi na Dunaju.[7]

Od leta 1981 do 1983 je bil znanstveni sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu ter od leta 1983 in 1985 tajnik ustanove.

Od januarja 1992 je bil najprej tajnik, nato oz. od tedaj predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO)

Politično delovanjeUredi

Kot predsednik Zveze slovenske mladine je v noči na 26. oktober 1970 v Šmohorju lastnoročno dodal na uradni krajevni napis še slovensko krajevno ime, kar je predstavljalo začetek nove faze aktivnejših prizadevanj slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem za uresničevanje pravic, kot so zapisane v Avstrijski državni pogodbi z dne 15. maja 1955.[8] V procesu, ki je temu dejanju sledil in ki je bil močno prisoten v medijih – ter ki je bil prestavljen v zgornještajerski Leoben – je bil Marjan Sturm oproščen. Kasneje je bil Marjan Sturm v 70ih letih soiniciator solidarnostnega gibanja za pravice koroških Slovencev. Kot takšen je bil aktiven v številnih avstrijskih in nadregionalno delujočih društvih, ki so si prizadevali za medkulturni dialog.

Marjan Sturm je avtor številnih publicističnih prispevkov ter leta 2007 soavtor mejnika koroškega dialoga: Kärnten neu denken... (Koroško na novo omisliti)[9]

Za svoja prizadevanja za kompromisno rešitev v sporu o krajevnih napisih je dobil leta 2012 odlikovanje Velikega srebrnega odlikovanja za zasluge za Republiko Avstrijo (das Große Silberne Ehrenzeichen für Verdienste um die Republik Österreich).

PriznanjaUredi

  • 2012: Veliko srebrno odlikovanje za zasluge za Republiko Avstrijo (Ehrenzeichen für Verdienste um die Republik Österreich)[10]
  • 2009, 16. junij, Državljanska nagrada Evropskega parlamenta mdr. Marjanu Sturmu za članstvo v t. i. koroški konzenčni skupini [11]
  • 2009, Kulturna nagrada mesta Beljak mdr. Marjanu Sturmu za članstvo v t. i. koroški konzenčni skupini [12]
  • 2009, 2. december, Verfassungspreis (ustavna nagrada) mdr. Marjanu Sturmu za članstvo v t. i. koroški konzenčni skupini [13]

LiteraturaUredi

  • Janez Stergar: Sturm, Borut Marjan. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Slovenska n - Sz. (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998), str. 364. ISBN 86-11-15344-8.
  • Padlim za svobodo : pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit. Verf. und hrsg. von Borut Marjan Sturm und Črtomir Zorec. Fotos Drago Holynski, Übers. Vida Obid. Klagenfurt : Založba Drava, Trieste : Ed. Stampa 1987. ISBN 3-85435-059-7.
  • Kärnten neu denken : zwei Kontrahenten im Dialog / Josef Feldner, Marjan Sturm ; herausgegeben von Wilfried Graf und Gudrun Kramer ; Vorwort von Bundespräsident Heinz Fischer und Friedensforscher Johan Galtung, Založba Drava, Klagenfurt/Celovec 2007, ISBN 3854355254, Gebunden, 255 Seiten.
  • Denkanstöße für Kärnten / Spodbude za Koroško : Wege aus der Ethno-Polarisierung / Poti iz etnične polarizacije, / Ur. Marjan Sturm. (Klagenfurt/Celovec: Založba Drava. 2007), ISBN 978-3-85435-517-5.

ViriUredi

  1. Janez Stergar: Sturm, Borut Marjan. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Slovenska n - Sz. (Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998), str. 364.
  2. Sturm-Schnabl, Katja: Kulturno življenje v fari Št. Tomaž od začetka 20. stoletja do nemške okupacije. In: Koroški koledar 2009. Celovec 2008, 139–156.
  3. Sturm-Schnabl, Katja: Slovensko narečje v funkciji komunikacijskega sredstva za tuje prisilne delavce v letih 1938 – 1945 v političnem okraju Celovec. Dokumentacija o slovenskem življu do 2. svetovne vojne. In: Obdobja 26 – Metode in zvrsti. Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana 2009, 371–391.
  4. Brigitte Entner, Avguštin Malle (Hg.): Pregon koroških Slovencev 1942, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen. Klagenfurt/Celovec 2012
  5. Valentin Oman, Karl Vouk: Denk Mal : Deportation, hg. Zveza slovenskih izseljencev, Verband slowenischer Ausgesiedelter. Klagenfurt/Celovec [e. a.] 2012
  6. J. W. Schaschl (Hg.): Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen 1942–1945, Historischer Überblick - Zeitzeugenerzählungen - Briefe und Dokumente. Klagenfurt/Celovec 2012.
  7. Sturm, Borut Marjan. Die innere politische Entwicklung der slowenischen Befreiungsfront in den Jahren 1941 bis 1943 unter besonderer Berücksichtigung der Rolle der Kommunisten, der christlichen Sozialisten und der Sokoli. Wien (Phil. Diss), 209 str.
  8. Akcija je bila reakcija na medijske napade zoper Slovence na avstrijskem Koroškem, v katerih je bila postavljena pod vprašaj sama pravica do obstoja manjšine. Tako je bilo zapisano v glasilu koroškega Heimatdiensta »Ruf der Heimat« (Klic domovine) za 10. oktober 1970, da "torej zgodovina Koroške še ni začrtala končne črte, saj jo med dvema narodoma začrta šele, ko eden od obeh ne obstaja več… "("Also hat die Geschichte in Kärnten noch keinen 'Schlußstrich' gezogen. Sie zieht ihn unter zwei Völker nur, wenn eines von ihnen nicht mehr besteht...") (citat iz: Ruf der Heimat, Klagenfurt, Oktober 1970, štev. 14, str. 4, citirano po faksimile reprodukciji v: mladje dokumentation, Sondernummer der zeitschrift mladje-literarna kritika, zum tv-film Fremde in der heimat, ein bericht über die situation der kärntner slowenen von trautl brandstaller (ORF 18. juni 1975). Izd. klub mladje, 2. naklada. Klagenfurt/Celovec [1976 ?], str. 36.)
  9. Wilfried Graf, Gudrun Kramer(ur.): Kärnten neu denken. Zwei Kontrahenten im Dialog. Josef Feldner, Marjan Sturm. Založba Drava, Klagenfurt/Celovec 2007, ISBN 3854355254
  10. Aufstellung aller durch den Bundespräsidenten verliehenen Ehrenzeichen für Verdienste um die Republik Österreich ab 1952 (PDF-Datei; 6,59 MB)
  11. [1]
  12. [2]
  13. [3]

Zunanje povezaveUredi