Odpre glavni meni

Margareta Švedska

Princesa Margareta Connaughtska (polno ime Margaret Victoria Charlotte Augusta Norah), 15. januar 1882, † 1. maj 1920.

Princesa Margareta Connaughtska
švedska prestolonaslednica;
vojvodinja Skånska
Portret
ZakonecGustav Adolf, švedski prestolonaslednik
PotomciPrinc Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
Grof Sigvard Bernadotte
Ingrid, danska kraljica
Princ Bertil, vojvoda Hallandski
Grof Carl Johan Bernadotte
Polno ime
Margaret Victoria Charlotte Augusta Norah
HišaSaško-Coburg-Gotha
OčePrinc Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
MatiPrincesa Ludvika Margareta Pruska
Rojstvo15. januar 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Bagshot Park[d]
Smrt1. maj 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][4][…] (38 let)
Stockholm[1][4]

Margareta je bil kronska princesa Švedske in vojvodinja Skånska kot prva žena prihodnjega kralja Gustava VI. Adolfa. Bila je starejša hčerka princa Arturja, vojvoda Connaughtskega in Strathearnskega, tretjega sina kraljice Viktorije, in princese Ludovike Margarete Pruske. Njen vzdevek je bil Marjetica (Daisy) in na Švedskem je bila znana kot Margareta,[5]. Umrla je pred moževim nastopom na prestol Švedske.

Zgodnje življenjeUredi

 
Novorojena princesa Margareta s svojo babico kraljico Viktorijo.

Princesa Margareta se je rodila v Bagshot Parku in krščena je bila 11. marca 1882 v zasebni kapeli gradu Windsor. Njeni botri so bili kraljica Viktorija (njena babica); nemški cesar (njen praprastric, ki ga je zastopal nemški ambasador, grof Münster); nemška prestolonaslednica (njena teta, ki jo je zastopala njena sestra, princesa Kristjan Schleswig-Holsteinska); princ in princesa Friderik Karl Pruska (njena stara starša, ki sta ju zastopala njen stric vojvoda Edinburški in teta princesa Beatricija); in waleški princ (njen stric).[6]

V zasebni kapeli gradu Windsor je marca 1898 prejela tudi sveto birmo.

Princesa Margareta je odrasla kot članica britanske kraljevske družine in je se je udeležila družinskih počitnic in porok. 6. julija 1803 je bila družica na poroki vojvoda in vojvodinje Yorške[7].

PorokaUredi

 
Poroka princese Margarete in princa Gustava Adolfa leta 1905.

Ko sta bili princesa Margareta Connaughtska 23 in njena mlajša sestra princesa Patricija Connaughtska 18 let stari, sta bili obe dekleti eni izmed najlepših in najbolj zaželenih princes Evrope. Njen stric kralj Edvard VII. je želel, da se njegovi nečakinji poročita z evropskim kraljem ali prestolonaslednikom. Januarja 1905 sta vojvoda in vojvodinja Connaughtska obiskala Portugalsko, kjer sta ju sprejela kralj Karl in njegova žena Amélie d’Orléans, katerih sinova Ludvik Filip, vojvoda Braganški in princ Manuel sta zabavala mladi britanski princesi. Portugalci so pričakovali, da bo ena od Connaughtskih princes postala bodoča kraljica Portugalske.

Connaughtci so nadaljevali svoje potovanje v Egipt in Sudan. V Kairu so srečali princa Gustava Adolfa Švedskega, bodočega kralja Gustava VI. Adolfa, vnuka švedskega kralja Oskarja II.. Prvotno je bila Margaretina sestra Patricija šteta za Gustavovo primerno ženo. Brez njegovega vedenja je bilo organizirano srečanje z dvema sestrama[8]. Gustav in Margareta sta se zaljubila na prvi pogled. Princ Gustav jo je zaprosil na večerji, ki jo je gostil Lord Cromer na Britanskem konzulatom v Egiptu, in ona je sprejela. Margareta se je zagotovo popolnoma zaljubila v Gustava. Njeni starši so bili veseli za par, četudi je bil princ deset mesecev mlajši od neveste. Princ Gustav je bil slaboviden in je uporabljal očala. Bil je "velik, temen, dobro obveščen, ljubitelj glasbe, odličen kritik in dober plesalec." Gustav in Margareta sta se poročila 15. junija 1905 v kapeli svetega Jurija v gradu Windsor. Par je preživel svoje medene tedne na Irski in prispel na Švedsko 8. julija 1905.

Ena izmed Margaretinih poročnih daril je bila Connaughtska tiara, ki je še vedno v švedski kraljevski kolekciji nakita[9].

 
Prestolonaslednica Margareta in prestolonaslednik Gustav Adolf z njunimi štirimi najstarejšimi otroki leta 1912.

Par je imel pet otrok:

Ko je oče Gustava Adolf, prestolonaslednik Gustav, nasledil prestol kot kralj Gustav V. leta 1907, je par postal kronski princ in princesa Švedske.

PrestolonaslednicaUredi

 
Prestolonaslednik Gustav Adolf (bodoči kralj Gustav VI. Adolf) in prestolonaslednica Margareta Švedska.

Zakon med Margareto in Gustavom Adolfom je bil opisan kot srečna ljubezenska partija[8]. Gustav Adolf je čutil velik pritisk "pruske" vojaške discipline, s katero ga je vzgojila njegova mama in angleški običaj Margarete, ki je bil v kontrastu z njegovo mamino, je v veliki meri vplivala nanj ter ga je privlačila[8].

Po prihodu v Stockholm je Margaret (njeno ime v Angliji), ki je bila na Švedskem klicana "Margareta", je prejela lekcije v švedščini ter je prosila, da bi bila učena o švedski zgodovini in socialno blaginjo. Po dveh letih je govorila dobro švedščino. Med svojimi prvimi leti na Švedskem se je Margareta obnašala zelo resno in je bila zato obravnavana kot toga, vendar se je ta pogled spremenil zaradi njenega velikega interesa v športu, kjer je opazno bila bolj sproščena in se je obnašala bolj naravno. Margareta je imela veliko zanimanja v različne oblike športa; med zimo je smučala, drsala in igrala hokej ter med poletjem je igrala tenis in golf. Prav tako se je dopisovala z različnimi sorodniki.

 
Kronska princesa Margareta kot amaterska fotografinja v 1910-tih.

Margareto je zanimala tudi umetnost. Je fotografirala, slikala in imela veliko zanimanja za vrtnarjenje. Z možem sta dobila Sofiersko palačo kot poročno darilo ter tam sta preživljala večino poletij in vložila veliko truda v vrtove na posesti. Vrtovi Sofiera so v angleškem stilu in njeni otroci so sodelovali v njihovem izboljšanju. Leta 1915 je Margareta kot Kronprinsessan Margareta objavila knjigo Vår trädgård på Sofiero ("Naši vrtovi na Sofieru") in dve leti kasneje tudi Från blomstergården ("Od cvetličnega vrta"), ki je prikazan s svojimi risbami in fotografijami, ki so bile prodane v korist gospodinjskim šolam z otroškim varstvom.

Med prvo svetovno vojno je Margareta ustvarila šivalno društvo na Švedskem za podporo Rdečemu križu. Društvo se je imenovalo Kronprinsessans Centralförråd för landstormsmäns beklädnad och utrustning ("Prestolonasledično centralno skladiščenje za oblačila in opremo domobrancev"), ki je opremilo švedske oborožene sile s primernim spodnjim perilom. Ko so parafinske zaloge potekle, je organizirala zbiranje sveč in v novembru 1917 je uvedla sistem za usposabljanje deklet za delo na kopnem. Delovala je tudi kot posrednica za sorodnike, ki so bili ločeni med vojno. Z njeno pomočjo so bila zasebna pisma in prošnje, da izsledijo izginule moške v akciji, prešle naprej. Bila je tudi aktivna v svojem delu v imenu zapornikov. Podpirala je vojne ujetnike v taboriščih, predvsem britanske državljane. Margaretina prizadevanja med vojno so bile pro-britanska, v nasprotju s strogim pro-nemškim odnosom njene tašče. Leta 1917 je organizirala Margaretainsamlingen för de de fattiga ("Margaretino zbiranje finančnih sredstev za revne"). Ob koncu vojne, ko so bili sprejeti končni koraki v smeri popolne demokracije na Švedskem, je Margaretin pozitiven odnos do reforme vplival na njenega moža, kronskega princa. Za razliko od odnosa njene reformno-sovražne tašče in tasta, kralja Gustava in kraljice Viktorije, je verjetno, da se je zaradi te reforme umirila politična napetost in se je ohranila švedska monarhija[10].

SmrtUredi

 
Grobi kralja Gustava Adolfa in njegovih dveh žen, Margarete in Ludvike na Kraljevskem pokopališču na otoku Karlsborg v Solni na Švedskem.

Prestolonaslednica Margareta je 1. maja 1920 ob očetovem 70. letnem rojstnem dnevu nenadoma umrla v Stockholmu. Uradna razglasitev je dejala, da je umrla zaradi okužbe po mastoidni operaciji. Takrat je bila osem mesecev noseča in je pričakovala svojega šestega otroka. V napovedi njene smrti med tradicionalnem mednarodnem dnevu delavskega praznovanja je švedski premier Hjalmar Branting dejal, sonce je "odšla" v Stockholmski palači[11][12].

NaziviUredi

  • 15. januar 1882 – 15. junij 1905: Njena kraljeva visokost princesa Margareta Connaughtska
  • 15. junij 1905 – 8. december 1907: Njena kraljeva visokost vojvodinja Scanska
  • 8. december 1907 – 1. maj 1920: Njena kraljeva visokost prestolonaslednica Švedske, vojvodinja Scanska

PrednikiUredi

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Franc, vojvoda Saški-Coburg-Saalfeldski
 
 
 
 
 
 
 
8. Ernest I. Saški-Coburg-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Grofica Avgusta Reuss-Ebersdorfska
 
 
 
 
 
 
 
4. Albert, britanski princ
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Avgust, vojvoda Saški-Gotha-Altenburški
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Ludovika Saxe-Gotha-Altenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Vojvodinja Ludovika Šarlota Mecklenburg-Schwerinska
 
 
 
 
 
 
 
2. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Jurij III. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
10. Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Vojvodinja Šarlota Mecklenburg-Strelitcka
 
 
 
 
 
 
 
5. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Francis, vojvoda Saški-Coburg-Saalfeldski (=16)
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Viktorija Saška-Coburg-Saalfeldska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Grofica Avgusta Reuss-Ebersdorška (=17)
 
 
 
 
 
 
 
1. Princesa Margareta Connaughtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Friderik Viljem III. Pruska
 
 
 
 
 
 
 
12. Princ Karl Pruski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Vojvodinja Ludovika Mecklenburg-Strelitcka
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Friderik Karl Pruski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Karl Friderik Saški-Weimar-Eisenaski
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Marija Saška-Weimar-Eisenaška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Velika vojvodinja Marija Pavlovna Ruska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Ludovika Margaret Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik, dedni knez Anhalt-Dessauski
 
 
 
 
 
 
 
14. Leopold IV. Anhalt
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Deželna grofica Amalija Hesse-Homburška
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Marija Ana Anhalt-Dessauska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Princ Ludvik Karl Pruski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Friderika Vilma Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Vojvodinja Friderika Mecklenburg-Strelitcka
 
 
 
 
 
 


SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Margareta — 1917.
  2. Find a Grave — 1995.
  3. 3,0 3,1 RKDartists
  4. 4,0 4,1 Hovförsamlingens kyrkoarkiv, Död- och begravningsböcker, SE/SSA/0007/F I/5 (1895-1938), bildid: 00033282_00090 — str. 86.
  5. Från blomstergården (Od cvetličnega vrta) knjiga od Margareta kronprinsessa av Sverige, ki jo je objavil Norstedts leta 1917
  6. Yvonne's Royalty Home Page — Kraljevski krsti
  7. "'The Duke and Duchess of York and Bridesmaids'". National Portrait Gallery. Pridobljeno dne 4. avgust 2015. 
  8. 8,0 8,1 8,2 Lars Elgklou (Švedsko): Bernadotte. Historien - och historier - om en familj (Slovensko: "Bernadotte. Zgodovina - in zgodbe - družine") Askild & Kärnekull Förlag AB, Stockholm 1978. ISBN 91-7008-882-9.
  9. "Connaught Tiara". Crown Princess Victoria. 15. junij 2010. Pridobljeno dne 4. avgust 2015. 
  10. (švedsko) Lars Elgklou, Bernadotte. Historien - och historier - om en familj. Askild & Kärnekull Förlag AB, Stockholm. 1978. ISBN 91-7008-882-9.
  11. John Van der Kiste v Severne krone; Kralji sodobne Skandinavije ISBN 0-7509-1138-7 p. 78 (nekoliko nenatančen prevod)
  12. Bernadotte, Wieselgren & Ohlmarks v Sveriges hundra konungar, Biblioteksböcker, Stockholm 1956, p. 563