Mali Magellanov oblak
Mali Magellanov oblak je pritlikava galaksija,[3] ki se nahaja na južni nebesni polobli, v ozvezdju Tukan. Klasificiran je kot pritlikava nepravilna galaksija. Njegov premer meri okoli 7.000 svetlobnih let[4] in vsebuje nekaj sto milijonov zvezd.[5] Njegova masa meri okoli 7 milijard Sončevih mas.[6] Nekateri ugibajo, da je bil Mali Magellanov oblak nekdaj spiralna galaksija s prečko in da ga je gravitacija Mlečne ceste preoblikovala v nepravilno galaksijo.[7] Vsebuje prečko. Z oddaljenostjo okoli 200.000 svetlobnih let je ena nam najbližjih galaksij. Z deklinacijo približno -73°, je viden samo z južne poloble in nižjih geografskih širin severne poloble. Ker ima nizko površinsko svetlost, ga je najbolje opazovati daleč od svetlih mest. Mali Magellanov oblak je del Krajevne skupine.
| Mali Magellanov oblak | |
|---|---|
.jpg) Mali Magellanov oblak | |
| Opazovalni podatki (epoha J2000) | |
| Ozvezdje | Tukan |
| Rektascenzija | 00h 52m 44.8s[1] |
| Deklinacija | -72° 49′ 43″[1] |
| Rdeči premik | 158 ± 4 km/s[1] |
| Oddaljenost | 197.000 ± 9.000 ly (61.000 ± 3.000 pc[2] |
| Navidezni sij (V) | 2.7[1] |
| Značilnosti | |
| Tip | SB(s)m pec[1] |
| Navidezna velikost (V) | 5° 20′ × 3° 5′ [1] |
| Pomembnejše značilnosti | Satelitska galaksija Mlečne ceste |
| Druge oznake | |
| SMC,[1] NGC 292,[1] PGC 3085,[1] Nubecula Minor[1] | |
Značilnosti uredi
Magellanov most je tok plina, ki povezuje Mali in Veliki Magellanov oblak. Dokazuje plimno interakcijo med galaksijama.[8]
Viri rentgenskih žarkov uredi
Mali Magellanov oblak vsebuje veliko aktivnih rentgenskih dvozvezdij.
Mini Magellanov oblak (MMC) uredi
Astrofiziki D. S. Mathewson, V. L. Ford in N. Visvanathan so predlagali, da je Mali Magellanov oblak razdeljen na dva manjša dela. Manjši od delov se nahaja za glavnim, večjim delom (iz naše perspektive). Ločuje ju 30.000 svetlobnih let. Domnevajo, da je razlog za to pretekla gravitacijska interakcija z Velikim Magellanovim oblakom, ki je Mali Magellanov oblak razdelila. Dela se še vedno premikata narazen. Manjši del so poimenovali Mini Magellanov oblak.[9] [10]
Sklici uredi
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 »NASA/IPAC Extragalactic Database«. Results for Small Magellanic Cloud. Pridobljeno 1. decembra 2006.
- ↑ Hilditch, R.W.; Howarth, I.D.; Harries, T.J. (2005). »Forty eclipsing binaries in the Small Magellanic Cloud: fundamental parameters and Cloud distance«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 357 (1): 304–324. arXiv:astro-ph/0411672. Bibcode:2005MNRAS.357..304H. doi:10.1111/j.1365-2966.2005.08653.x.
- ↑ Nemiroff, Robert; Bonnell, Jerry (17. junij 2006). »APOD: 2005 June 17 - The Small Cloud of Magellan«. NASA. Pridobljeno 7. julija 2008.
- ↑ "Magellanic Cloud." Encyclopædia Britannica. 2009. Encyclopædia Britannica Online. 30 Aug. 2009 <http://www.britannica.com/EBchecked/topic/356551/Magellanic-Cloud>.
- ↑ APOD: 2005 June 17 - The Small Cloud of Magellan
- ↑ NASA ADS - The total mass and dark halo properties of the Small Magellanic Cloud
- ↑ Staff. »Small magellanic Cloud«. NASA/IPAC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2015. Pridobljeno 7. julija 2008.
- ↑ Mathewson DS; Ford VL (1984). »Structure and Evolution of the Magellanic Clouds«. IAUS. 108: 125.
- ↑ Mathewson, D. S.; Ford, V. L.; Visvanathan, N. (1986). »The structure of the Small Magellanic Cloud«. The Astrophysical Journal. 301: 664. Bibcode:1986ApJ...301..664M. doi:10.1086/163932. ISSN 0004-637X.
- ↑ Crowl, Hugh H.; in sod. (2001). »The Line-of-Sight Depth of Populous Clusters in the Small Magellanic Cloud«. The Astronomical Journal. 122 (1): 220–231. arXiv:astro-ph/0104227v1. Bibcode:2001AJ....122..220C. doi:10.1086/321128. ISSN 0004-6256.
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Small Magellanic Cloud v Wikimedijini zbirki
- NASA Extragalactic Database entry on the SMC
- SEDS entry on the SMC
- SMC at ESA/Hubble Arhivirano 2007-09-27 na Wayback Machine.
- Astronomy Picture of the Day 2010 January 7 The Tail of the Small Magellanic Cloud - Likely stripped from the galaxy by gravitational tides, the tail contains mostly gas, dust, and newly formed stars.
