Makso Cotič
Makso Cotič, slovenski časnikar, prevajalec in narodni delavec, * 7. december 1854, Vipava, † 12. september 1930, Maribor.
| Makso Cotič | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 7. december 1854 Vipava |
| Smrt | 12. september 1930 (75 let) Maribor |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
| Poklic | novinar, urednik, prevajalec, narodni buditelj |
| Poznan po | prevajalec in narodni delavec |
Življenje in delo uredi
Po končani ljudski šoli v domačem kraju je nekaj let obiskoval realko v Gorici. Kmalu je začel pošiljati prispevke v različne časopise: Rogač (1887—1888), Juri s pušo. V letih 1890−1927 je sodeloval v uredništvu Edinosti v Trstu, več let kot glavni oziroma odgovorni urednik. V Edinosti je objavil številne prevode iz hrvaščine, zlasti A. Šenoe (1902, 1904-1906) in Gjalskega s pravim imenom Ljubo Babić[1] (1906) ter dopisoval v druge slovenske časopise in praško nemško Politiko. Več let je bil tajnik tržaškega društva Edinost, starosta tržaškega Sokola, tajnik Delavskega podpornega društva in v letih 1904−1907 predsednik pevskega društva Kolo iz Trsta.[2]
Viri uredi
Zunanje povezave uredi
- »Cotič Makso«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
