Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok. V mednarodnem sistemu enot se magnetni moment meri z enoto Am2.

Magnetni moment tuljave

uredi

Majhna tuljava z N ovoji in presekom S ima magnetni moment enak:

 

Atomski magnetni moment

uredi

V kvantnomehanskem opisu atoma ustreza magnetnemu momentu operator vektorja magnetnega momenta μ;.

Glej: elektronski magnetni moment

Elektronski tirni magnetni moment

uredi

Za magnetni moment, povezan s tirno vrtilno količino l, se lahko zapiše operator vektorja elektronskega tirnega magnetnega momenta:

 

Pri tem je e0 osnovni naboj, me masa elektrona in l operator vrtilne količine.

Če se upošteva kvantizacijo tirne vrtilne količine, se lahko zapiše lastne vrednosti velikosti magnetnega momenta:

 

Izraz se je poenostavil z vpeljavo Bohrovega magnetona:

 

Lastne vrednosti komponente magnetnega momenta v smeri zunanjega magnetnega polja so:

 

Elektronski spinski magnetni moment

uredi

Podoben izraz kot za tirni magnetni moment se lahko zapiše tudi za operator vektorja elektronskega spinskega magnetnega momenta:

 

Lastne vrednosti komponente magnetnega momenta v smeri zunanjega magnetnega polja so:

 

Z vpeljavo tirnega giromagnetnega razmerja gl in spinskega giromagnetnega razmerja gs (množitelj g) se lahko enačbi za operatorja magnetnega momenta zapiše v podobni obliki:

 
 

Sklopitev spin-tir, efektivni magnetni moment

uredi

Jedrski magnetni moment

uredi

Pri atomskih jedrih se običajno označuje skupno vrtilno količino jedra z izrazom jedrski spin (oznaka I). Podobno kot pri atomu je z njim povezan tudi jedrski magnetni moment.

 

Pri tem je e0 osnovni naboj, mp pa masa protona.

Komponenta magnetnega momenta v smeri zunanjega polja:

 

Izraz se je poenostavil z vpeljavo jedrskega magnetona:

 
uredi

Na magnetni moment pm deluje v zunanjem magnetnem polju B navor M:

 

Navor poskuša obrniti magnetni moment v smer zunanjega magnetnega polja.

Magnetna potencialna energija

uredi

Vpelje se lahko tudi potencialno energijo magnetnega momenta v zunanjem magnetnem polju, ki je odvisna od orientacije magnetnega momenta glede na smer zunanjega magnetnega polja:

 

Razlika v energiji med obema skrajnima legama je torej enaka 2pmB.

  • Janez Strnad, Fizika, 2. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1978, str. 364-5. (COBISS)
  • Janez Strnad, Fizika, 3. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1981, str. 214-40. (COBISS)
  • Janez Strnad, Fizika, 4. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 118-23. (COBISS)